1. KORPORACIJSKO DAVČNO NAČRTOVANJE V LUČI UKREPOV EU IN OECD ZA ZAJEZITEV EROZIJE DAVČNE OSNOVE IN PREUSMERITEV DOBIČKA V JURISDIKCIJE Z UGODNEJŠO DAVČNO ZAKONODAJORok Skuk, 2017, undergraduate thesis Abstract: Mednarodno davčno pravo je razvejano in kompleksno področje mednarodnega javnega prava, ki temelji na prepleteni mreži bilateralnih mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, interakcijami med nacionalnimi davčnimi sistemi in njihovim vplivom na posameznike, gospodarske subjekte in države, ki kot udeleženci nastopajo v čezmejnih gospodarskih transakcijah. Obdavčevanje gospodarskih subjektov in transakcij v mednarodnem kontekstu predstavlja velik političen in socialni problem, obenem pa sproža številna fascinantna ekonomska, politična in pravna vprašanja, na katera zaradi tehnično kompleksne in politično sporne materije ni mogoče zlahka najti odgovorov. Enega takšnih problemov predstavlja že sama meja med davčnim načrtovanjem, ki je, kot bo predstavljeno v diplomskem delu, popolnoma zakonito delovanje davčnega zavezanca, in agresivnim davčnim načrtovanjem, ki presega meje pravno dopustnega ravnanja. Pri davčnem načrtovanju gre za sistematsko organiziranje davčnih zadev na način, da bo poslovanje davčnega zavezanca teklo na finančno najučinkovitejši način, česar potencialna posledica je lahko erozija davčne osnove zavezanca in prenos dobička v jurisdikcije z nizko ali ničelno davčno stopnjo, pri čemer gre že za agresivno davčno načrtovanje. Davkoplačevalci se z namenom plačila čim nižjega davka poslužujejo raznoraznih mehanizmov in struktur davčnega načrtovanja, ki so mogoče zaradi pravnih vrzeli in neskladji v mednarodnem sistemu obdavčevanja. Problem predstavlja tudi regulacija takšnih ravnanj in krpanje praznin, ki so nastajale vse od leta 1920, ko je bil vzpostavljen takšen mednarodni davčni sistem, kot ga poznamo še danes.
Keywords: transparentno obdavčevanje, dvonivojsko obdavčevanje, conduit družba, base družba, hibridno neskladje, preusmeritev dolga, stalna poslovna enota, davčni dogovor, dividende, obresti, davčni odbitek, davčni odtegljaj, tuja odvisna družba
Published in DKUM: 16.08.2017; Views: 1614; Downloads: 169
 Full text (1,42 MB) |
2. VSTOPNI DAVEK KOT KONCEPT ZAGOTAVLJANJA NEVTRALNOSTI DAVKA NA DODANO VREDNOSTMaruša Pozvek, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se bo osredotočila na odbitek vstopnega davka, ki predstavlja temeljno pravico zavezanca v sistemu davka na dodano vrednost. Davek na dodano vrednost se obračunava in plačuje v vsaki fazi proizvodnje in prodaje. Njegova temeljna značilnost je nevtralnost, kar pomeni, da nikogar ne postavlja v slabši položaj in posledično ne zmanjšuje konkurenčnosti. Nevtralnost DDV se v praksi kaže tako, da je zavezancu omogočena pravica odbitka vstopnega davka. S tem je zavezanec popolnoma rešen bremena davka, ki ga je moral plačati v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti. Najprej so na kratko obravnavane temeljne značilnosti davka na dodano vrednost. Po obravnavi temeljnih značilnosti se osredotočam na odbitek vstopnega davka. Predstavljeni so pogoji in obdobje v katerem je mogoče zahtevati odbitek vstopnega davka na dodano vrednost, obseg pravice do odbitka, uveljavljanje pravice, popravek odbitka in delni odbitek vstopnega davka. V nalogi obravnavam vračilo davka na podlagi obračuna DDV, vračilo davka davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugi državi članici, vračilo davka davčnim zavezancem s sedežem v tretji državi in vračilo davka v potniškem prometu. Vračilo DDV tujim davčnim zavezancem ima enako vlogo kot odbitek DDV pri davčnih zavezancih, ki so identificirani za namene DDV v Sloveniji in na ta način podpira načelo nevtralnosti sistema DDV v mednarodnem trgovanju. V sistemu davka na dodano vrednost velik problem predstavljajo davčni vrtiljaki, preko katerih poteka izkoriščanje sistema obdavčitve z DDV, do katerega pride v primeru nezakonitega uveljavljanja odbitka vstopnega davka oziroma do nezakonitega zahtevka za vračilo davka. V nalogi je uporabljena sodna praksa Slovenskega sodišča in sodišča Evropske unije, saj nam določbe šeste direktive ne morejo dati vseh odgovorov.
Keywords: odbitek vstopnega DDV, pravica od odbitka, vračilo DDV, koncept nevtralnosti, davčni vrtiljak
Published in DKUM: 17.12.2012; Views: 4140; Downloads: 558
Full text (598,39 KB) |
3. OPROSTITVE DAVKA NA DODANO VREDNOSTNina Mulej, 2011, undergraduate thesis Abstract: Davek na dodano vrednost je splošni prometni davek, s katerim so obdavčene vse faze prometa blaga in storitev, od proizvajalca do končnega potrošnika. Promet ni obdavčen le takrat, kadar to Zakon o davku na dodano vrednost izrecno predpisuje. V tem primeru gre za davčno oprostitev.
Slovenija je sprejela prvi zakon o davku na dodano vrednost 28. decembra 1998, skupaj z Zakonom o trošarinah. Nadomestila sta do tedaj veljavno zakonodajo, ki je urejala obdavčevanje blaga in storitev. Pomembno dejstvo je, da je Slovenija z izdajo Zakona o davku na dodano vrednost izpolnila enega izmed bistvenih pogojev za vstop v Evropsko unijo. Kasneje se je ta zakon sicer zaradi sodb Ustavnega sodišča in na novo sprejetih zakonov veliko spreminjal, vendar je vedno ostajal v okvirih, ki jih je glede obdavčevanja z davkom na dodano vrednost postavila Evropska unija.
Tudi sedaj veljavni Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 se mora prilagajati evropskim zahtevam in tudi vsem spremembam celotnega gospodarstva, zato ga do danes že spremlja pet novel in bo zagotovo v kratkem doživel še katero.
Vsaka vrsta davka mora imeti v zakonu jasno določeno davčno osnovo in davčno stopnjo, po kateri se davek obračuna. Pri davku na dodano vrednost je zaradi majhnega obsega davčnih oprostitev in ničelne davčne stopnje davčna osnova zelo široka. Po veljavni slovenski zakonodaji se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po splošni oziroma standardni davčni stopnji, 20% od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev. Za določene dobave blaga in storitev pa se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po nižji davčni stopnji 8,5% od davčne osnove.
Sistem davka na dodano vrednost temelji na nekaterih pomembnih načelih, ki jih mora zakonodajalec pri oblikovanju zakona upoštevati. Najpomembnejša načela so predvsem načelo nevtralnosti, nediskriminatornosti, administrativnosti in načelo obdavčitve po namembnem kraju. Na delovanje načela nevtralnosti najbolj vplivajo ravno oprostitve plačila davka na dodano vrednost.
Davčne oprostitve so v pravni ureditvi davčnega sistema izjeme. Davek na dodano vrednost se ne obračunava in ne plačuje od dobav blaga ali opravljanja storitev, za katere je izrecno določena oprostitev plačila tega davka. Gre za transakcije v okviru davka na dodano vrednost, ki bi bile obdavčene, če zanje ne bi bila predpisana oprostitev plačila tega davka. Kot transakcije v okviru davka na dodano vrednost so mišljene tiste, ki so obdavčljive in ne tiste, za katere zakon o davku na dodano vrednost sploh ne velja in so poimenovane kot neobdavčljive transakcije.
Keywords: davek na dodano vrednost, davčna obveznost, davčni zavezanec, plačnik davka, davčna stopnja, davčna osnova, oprostitev, odbitek vstopnega davka
Published in DKUM: 06.01.2012; Views: 3972; Downloads: 435
Full text (315,10 KB) |
