1. Število davčnih inšpekcijskih nadzorov in višina pobranih davščinJulia Dovečar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Davki so neizogibno potrebni in pomembni za normalno delovanje družbe, to izhaja že iz zgodovine. Pri pobiranju davkov so vključene naloge državnih in drugih organov, ki so pristojni za pobiranje davkov, pravice in obveznosti davčnih zavezancev in drugih oseb, določene z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčno in carinsko službo ter z zakonom, ki ugotavlja in izpolnjuje davčne obveznosti davčnih zavezancev, določene s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju. V Republiki Sloveniji za učinkovito pobiranje davkov skrbi Finančna uprava Republike Slovenije, organ v sestavi ministrstva za finance, ustanovljen 1. avgusta 2014 z združitvijo Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave.
Izpolnjevanje davčnih obveznosti davčnih zavezancev preverjamo na različne načine znotraj davčnega nadzora, ki se vrši tako v korist kot tudi v breme le-teh. Davčni inšpekcijski nadzor je ena oblika davčnega nadzora, ki ga izvaja davčni inšpektor, ki pa za svoje delo odgovarja FURS-u. Davčni inšpektor preverja izpolnjevanje davčnih obveznosti davčnih zavezancev po Zakonu o obdavčenju in po Zakonu o davčnem postopku.
V diplomskem delu obravnavamo in raziskujemo gibanje števila davčnih inšpekcijskih nadzorov s strani FURS-a in višine pobranih davščin. Skušali bomo raziskati dejavnike, ki vplivajo na gibanja števila opravljenih davčnih inšpekcijskih nadzorov s pomočjo podatkov letnih poročil FURS v časovnem obdobju 2015-2020.
Keywords: država, davek, davčni zavezanec, davčni nadzor, davčni inšpekcijski nadzor, davčni inšpektor.
Published in DKUM: 11.07.2023; Views: 454; Downloads: 100
 Full text (1,48 MB) |
2. Utaje davka na dodano vrednost v gradbeništvu in gostinstvuBrigita Ploj, 2015, undergraduate thesis Abstract: Siva ekonomija odnaša velik delež bruto domačega proizvoda. Država poskuša na različne načine omejiti vpliv sive ekonomije, čeprav je njena popolna zajezitev nemogoča. Siva ekonomija posameznikom omogoča povečanje finančnih prihodkov in s tem širjenje občutka povečanja blaginje, zato le-ti nimajo zavesti, da bi ravnali v skladu z zakonodajo in pravili.
S sivo ekonomijo je tesno povezana davčna utaja, do katere prihaja predvsem zaradi visokih davčnih stopenj in nizke davčne morale.
Diplomsko delo je sestavljeno iz petih poglavij. Predstavljene so najpogostejše metode utaj davkov v gradbeništvu in gostinstvu od leta 2008 naprej, projekti, ki so bili izvedeni, za lažje ugotavljanje dejanskega stanja in ukrepi državnih organov zoper predstavljene utaje. Za lažje razumevanje pa še davki in davčne utaje na splošno.
Keywords: davčna utaja, davčni zavezanec, inšpekcijski nadzor, gradbeništvo, gostinstvo.
Published in DKUM: 24.03.2016; Views: 1700; Downloads: 174
Full text (864,41 KB) |
3. DAVČNI INŠPEKCIJSKI NADZOR V REPUBLIKI SLOVENIJIPolona Klenovšek, 2014, undergraduate thesis Abstract: Za svoje delovanje vsaka država potrebuje sredstva, glavni vir katerih predstavljajo davki. Skrb za učinkovito in zakonito pobiranje davkov je pri nas v pristojnosti Finančne uprave Republike Slovenije, ki je nastala 1. avgusta 2014 z združitvijo Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave.
Ali zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, se preverja na različne načine v okviru davčnega nadzora. Nadzor se mora vršiti v korist in v breme davčnega zavezanca. Ena od oblik davčnega nadzora je davčni inšpekcijski pregled, ki ga izvajajo inšpektorji kot pooblaščene osebe Finančne uprave Republike Slovenije. Inšpektorji preverjajo ali davčni zavezanci izpolnjujejo obveznosti po zakonih o obdavčenju in po Zakonu o davčnem postopku. Ti zakoni vsebujejo tudi določbe o sankcioniranju kršitev oz. opustitev obveznosti ki jih določajo.
Davčni inšpekcijski postopek je poseben upravni postopek, v katerem se uporabljajo zakoni o obdavčenju, Zakon o inšpekcijskem postopku in Zakon o splošnem upravnem postopku.
Keywords: država, davek, davčni nadzor, davčni zavezanec, davčni inšpekcijski pregled, inšpektor, upravni postopek
Published in DKUM: 19.12.2014; Views: 3463; Downloads: 562
Full text (247,83 KB) |
4. VPLIV ELEKTRONSKO PODPRTEGA SISTEMA INŠPICIRANJA Z UPORABO PROGRAMSKEGA PAKETA ACL NA UČINKOVITOST DAVČNEGA INŠPEKCIJSKEGA NADZORAMarjana Kostanjevec, 2012, master's thesis Abstract: Vsaka sodobno urejena država ima dobro urejeno tudi davčno področje. Davki se zbirajo zaradi zagotavljanja javnih dobrin, ki jih koristimo vsi, pri čemer je zelo pomembno učinkovito pobiranje davkov. Eno izmed pomembnejših področij delovanja davčnih uprav je davčni inšpekcijski nadzor. Učinkovitost davčnega inšpekcijskega nadzora se kaže preko višine ugotovljenih davkov, ki niso bili plačani in sposobnosti davčne inšpekcije, da to ugotovi. Velik vpliv na učinkovitost davčnega inšpekcijskega nadzora ima uporabljena metoda, s katero se le-ta izvede. V sedanjem sodobnem elektronsko podprtem delovanju poslovnih subjektov se davčne uprave pri izvajanju svojih postopkov poslužujejo sodobnih metod. Mednje zagotovo spada uporaba programskega paketa ACL v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora. Pri tem je davčnim upravam v veliko pomoč izmenjava izkušenj med državami v okviru programa Fiscalis, ki ga izvaja Evropska komisija, ter delovna srečanja predstavnikov držav članic mednarodne organizacije IOTA. Prav tako je zelo pomembno razvijanje tehnik na osnovi lastnih izkušenj in prenos znanja med zaposlenimi. Za doseganje učinkovitega davčnega inšpekcijskega nadzora je potrebno zagotoviti pogoje, kot so ustrezen obseg in strokovnost zaposlenih, ustrezna tehnika in tehnologija ter ustrezna organizacija davčne inšpekcije. Da bo učinkovitost davčne inšpekcije v Sloveniji primerljiva z učinkovitostjo davčnih inšpekcij v razvitejših evropskih državah, bo slovenska davčna uprava v prihodnosti morala izvesti še kar nekaj korenitih sprememb.
Keywords: davčni inšpekcijski nadzor, davki, davčni postopek, zavezanec za davek, davčna inšpekcija, sodobne metode inšpiciranja, programski paket ACL
Published in DKUM: 17.12.2012; Views: 2017; Downloads: 446
Full text (1,10 MB) |
5. IZKUŠNJE IN ZADOVOLJSTVO DAVČNIH ZAVEZANCEV S STORITVAMI DAVČNEGA INŠPICIRANJAMirjana Horvat, 2012, master's thesis Abstract: Davčni inšpekcijski nadzor se opravlja tako v korist kot v breme davčnega zavezanca. Odnos med davčnim zavezancem in davčnim inšpektorjem med davčnim inšpiciranjem je urejen z zakonodajo. Oba imata določene pravice in obveznosti, ki se jih morata zavedati in jih upoštevati. Davčno inšpiciranje igra pomembno vlogo, osrednja vloga je povečati prostovoljno izpolnjevanje obveznosti davčnih zavezancev oz. ravnanje po predpisanih zakonih. Izkušnja davčnega zavezanca z davčnim inšpiciranjem lahko spodbudi davčnega zavezanca k bolj skladnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti, lahko pa pride do nasprotnega učinka. Odločitve o tem, ali se bo davčni zavezanec izognil davkom ali ne, so močno odvisne od osebne odločitve davčnih zavezancev. Na te odločitve vplivajo ekonomski, institucionalni, socialni, individualni in drugi dejavniki. Ti dejavniki pa posledično vplivajo na izkušnje in zadovoljstvo davčnih zavezancev z davčnim inšpiciranjem. V empirično raziskavo smo vključili nekatere dejavnike, ki vplivajo na izkušnje in zadovoljstvo davčnih zavezancev z davčnim inšpiciranjem in ugotovili, da so slovenski davčni inšpektorji po mnenju davčnih zavezancev dobro strokovno usposobljeni. Na splošno so davčni zavezanci zadovoljni z obiskom davčnega inšpektorja. Ena izmed ugotovitev je tudi, da velikost organizacije ne vpliva na razlike v zaznavanju kakovosti storitev davčnega inšpiciranja, na zadovoljstvo davčnih zavezancev s profesionalnostjo davčnih inšpektorjev in na zadovoljstvo davčnih zavezancev s postopkom davčnega inšpiciranja.
Keywords: davčni inšpekcijski nadzor, izkušnje, davčni inšpektor, zaznavanje in merjenje kakovosti storitev, zadovoljstvo uporabnikov, davčni postopek, davčna skladnost.
Published in DKUM: 24.10.2012; Views: 2498; Downloads: 256
Full text (1,05 MB) |
6. PRESOJANJE PREUDARNOSTI DAVČNEGA INŠPEKCIJSKEGA NADZORA V REPUBLIKI SLOVENIJIUrban Ovčar, 2009, undergraduate thesis Abstract: Davčni inšpekcijski nadzor je v Republiki Sloveniji urejen s pravnimi pravili, ki določajo temeljne naloge in organiziranost DURS ter postopek davčnega inšpekcijskega nadzora, in strokovnimi pravili, ki dopolnjujejo pravni okvir in omogočajo izvajanje davčnega inšpekcijskega nadzora na pravilen, odgovoren in učinkovit način. Davčni inšpekcijski nadzor opravljajo davčni inšpektorji, ki so nosilci davčne inšpekcijske dejavnosti v Republiki Sloveniji in imajo določene pravice, pooblastila in tudi odgovornosti. Davčni inšpekcijski nadzor se izvaja pri vseh zavezancih za davek, ki so najpogostejši uporabniki davčnih inšpekcijskih storitev. V Republiki Sloveniji je davčni inšpekcijski nadzor organiziran v okviru ministrstva za finance, izvaja pa ga DURS. Davčni inšpekcijski nadzor je sestavljen iz štirih zaporednih faz (načrtovanja, priprave, izvedbe in sklepa), v katerih se uporabljajo različne metode in tehnike.
Ker je davčni inšpekcijski nadzor financiran z omejenimi proračunskimi viri, so nas v diplomskem delu zanimale predvsem učinkovitost, varčnost in uspešnost te nadzorne dejavnosti v letih 2000—2007. Zato smo za vsak vidik oblikovali skupino kazalnikov, ki smo jih združili v skupni agregatni kazalnik za presojanje preudarnosti davčnega inšpekcijskega nadzora. Za popolno presojanje delovanja davčnega inšpekcijskega nadzora smo poleg kazalnikov učinkovitosti, varčnosti in uspešnosti z merjenjem zadovoljstva uporabnikov inšpekcijskih storitev (anketiranja zavezancev za davek) ocenili tudi kakovost teh storitev.
O preudarnosti davčnega inšpekcijskega nadzora v Republiki Sloveniji menimo, da je bila ta v vseh letih primerna in zadovoljiva. Na to kažejo doseganje visoke ravni učinkovitosti in uspešnosti, vsakoletno izboljševanje varčnosti, pa tudi zadovoljiva raven kakovosti davčnih inšpekcijskih pregledov. Ugotavljamo namreč, da je davčna inšpekcijska služba z velikim številom opravljenih inšpekcijskih pregledov ali z izvajanjem pravilnih delovnih postopkov v vseh letih razkrila večji znesek dodatno ugotovljenih in plačanih davčnih obveznosti (dodatnih davčnih prihodkov), kot je bilo nastalih stroškov inšpekcijske službe.
Keywords: Slovenija, davčni inšpekcijski nadzor, učinkovitost, varčnost, uspešnost, zadovoljstvo uporabnikov davčnih inšpekcijskih storitev, preudarnost davčnega inšpekcijskega nadzora v Republiki Sloveniji
Published in DKUM: 18.06.2010; Views: 3048; Downloads: 296
Full text (671,25 KB) |
7. Vloga davčnega računovodstva v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora davka od dohodkov pravnih oseb v gospodarskih družbahCvetka Grušovnik, 2010, master's thesis Abstract: Računovodstvo se ukvarja z vrednostnim spremljanjem in proučevanjem pojavov, ki so povezani s poslovanjem podjetja. Rezultat te dejavnosti so računovodske informacije, ki jih zahtevajo različni notranji in zunanji uporabniki računovodskih informacij. Podjetja poročajo o poslovnih rezultatih zunanjim uporabnikom na podlagi računovodskih pravil, le državi, kot enemu izmed zunanjih uporabnikov računovodskih informacij, pa na podlagi davčnih pravil. Podjetja želijo državi prikazati čim slabšo uspešnost, da bi si zmanjšala davčno breme, drugim uporabnikom računovodskih informacij pa običajno želijo predstaviti čim ugodnejši rezultat. Da bi država preprečila zavajajoče prikazovanje slabše uspešnosti, je za davčno poročanje določila davčna pravila, na podlagi katerih podjetja poročajo o rezultatih poslovanja davčnemu organu. S tem je mišljeno poročanje v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali davčni bilanci. V podjetjih se s poročanjem za davčne namene ukvarja posebno področje računovodstva, ki ga imenujemo davčno računovodstvo. Davčno računovodstvo je opredeljeno kot tisti vidik obravnave računovodskih informacij, ki so pomembni z vidika odločanja o davkih in oblikovanja davčne bilance. Davčna pravila, ki določajo način poročanja za davčne namene, so čedalje bolj zapletena in obsežna, zato se tudi obseg in zahtevnost nalog davčnega računovodstva povečuje. V magistrski nalogi so predstavljena določila zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki v Sloveniji določa obdavčitev dobička pravnih oseb. Predstavljena so tista določila, ki razlikujejo računovodski dobiček od obdavčljivega dobička, kar ima za posledico izkazovanje odloženih davkov. V povezavi s tem je predstavljena vloga davčnega računovodstva, ki zagotovi pravilno, popolno in pravočasno sestavo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb ter tudi zagotovitev vseh dodatnih evidenc in podatkov, ki jih zahtevajo davčni predpisi. Država spoštovanje in izvajanje predpisanih davčnih pravil nadzoruje z davčnim inšpekcijskim nadzorom. V magistrski nalogi je tudi predstavljen postopek davčnega inšpekcijskega nadzora davka od dohodkov pravnih oseb in ukrepi davčne inšpekcije v primeru, če davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb ni pravilno in popolno sestavljen. Vzroki za nepravilnosti so lahko v neustreznem delovanju ali organiziranosti davčnega računovodstva v podjetju ali drugi motivi, ki imajo namen zmanjšati davčno breme podjetja.
Keywords: računovodsko poročanje, davčno računovodstvo, davčna politika podjetja, davek od dohodkov pravnih oseb, odloženi davki, davčni inšpekcijski nadzor, davčna utaja
Published in DKUM: 06.05.2010; Views: 4670; Downloads: 664
Full text (2,69 MB) |
8. Vloga davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoruAleš Budja, 2009, undergraduate thesis Abstract: Davčni svetovalci se že dolgo več ne ukvarjajo zgolj s preventivnim svetovanjem, temveč vedno bolj prevzemajo tudi vlogo pooblaščencev v davčnih inšpekcijskih nadzorih, kjer kot strokovnjaki z davčnega področja sodelujejo z inšpektorji pri davčnih inšpekcijskih nadzorih, ki jih le ti opravljajo pri strankah davčnih svetovalcev. V tej diplomski nalogi prikazujemo zaokroženo celoto problematike davčnega inšpekcijskega nadzora in sodelovanja davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru. Davčni inšpekcijski nadzor je zgolj ena od podvrst davčnega nadzora, vsekakor pa najpomembnejša in najpogostejša. Osebe, nad katerimi se vrši davčni inšpekcijski nadzor, lahko vsa dejanja opravljajo same. Dejstvo pa je, da te osebe večinoma nimajo dovolj znanja, da bi lahko samostojno kvalitetno sodelovale z davčnimi inšpektorji. S tem namenom se stranke veliko krat odločijo, da ob nastopu davčnega inšpekcijskega nadzora poiščejo pomoč davčnih svetovalcev.
Davčni inšpekcijski nadzor se formalno prične z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Po vročitvi sklepa se navadno opravi uvodni pogovor, v katerem davčni inšpektor predstavi predvsem, kateri davki in katero davčno obdobje bodo predmet davčnega inšpekcijskega nadzora. Sledi ugotovitveni postopek, v katerem davčni inšpektor ob sodelovanju zavezanca za davek in njegovega pooblaščenca, davčnega svetovalca, zbira potrebno dokumentacijo, na podlagi katere kasneje sestavi zapisnik, na katerega lahko poda zavezanec za davek pripombe. Sledi izdaja odločbe, ki je navadno odmerna in zoper katero lahko poda zavezanec za davek pritožbo na drugostopenjski organ. V vseh omenjenih fazah postopka in pri posameznih pravnih sredstvih opisujemo pomen davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki lahko s svojim znanjem znatno pripomore zavezancu za davek k rešitvi davčnega problema.
Keywords: Davčni nadzor, inšpekcijski nadzor, davčni svetovalec, davčno svetovanje, davčni postopek, davčni pooblaščenec.
Published in DKUM: 15.12.2009; Views: 3367; Downloads: 419
Full text (867,75 KB) |
