| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVO NEPREMIČNO PREMOŽENJE
Sara Koren, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Davčna izvršba predstavlja prisilno pridobivanje sredstev za poplačilo davčnega ali drugega upravnega postopka. Temelj za pričetek davčne izvršbe je izdaja sklepa o izvršbi s strani davčnega organa, ki mora med vrsto obveznih sestavin vsebovati tudi izvršilni naslov, ki mora biti izvršljiv. Davčni organ mora pri izvajanju postopka davčne izvršbe skrbeti za sorazmernost poplačila. Pri tem mora poskrbeti, da se varuje osebno dostojanstvo dolžnika in da je sama izvršba za dolžnika kar najmanj neugodna. Na to vpliva tudi odločitev davčnega organa katero sredstvo oziroma način davčne izvršbe bo uporabil za pridobitev sredstev za poplačilo dolga. Zakonodaja taksativno ne ureja zaporedja in načine davčne izvršbe. Določeni vrstni red opredeljujejo načela postopka davčne izvršbe. Načine davčne izvršbe delimo na davčno izvršbo na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva in na dolžnikove denarne terjatve. Za najbolj učinkovit in s strani davčnega organa največkrat uporabljen način velja davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah. Davčni organ lahko poda sodišču predlog, da zavaruje svoj davčni dolg z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah. Zavarovanje predstavlja pomemben institut v davčnih postopkih za dosego plačila davčnih obveznosti. V primeru, da davčni organ dolga ni uspel izterjati na podlagi nobenega od navedenih načinov, lahko v primeru, da je dolžnik lastnik nepremičnine opravi izvršbo na to in zahteva njeno prodajo. Davčno izvršbo na nepremičnine ne izvaja davčni organ, ampak jo opravi sodišče. Vodenje postopka na sodišču je poverjeno državnemu pravobranilstvu, kateremu davčni organ pošlje predlog za izvršbo z izvršilnim naslovom. Davčna izvršba na nepremično premoženje dolžnika največkrat pomeni izvršbo na njegovo zemljišče s hišo, v kateri davčni zavezanec dejansko tudi biva. Takšen pristop davčni organ uporablja kot skrajno sredstvo izvršbe in predstavlja zapleten ter dolg proces, kljub temu pa mora davčni organ uporabiti vsa zakonita sredstva prisile, da izterja davčne obveznosti. Pogoj za izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje je, da davkov iz drugega dolžnikovega premoženja, ni bilo mogoče izterjati.
Keywords: davčna izvršba, sklep o izvršbi, davčni postopek, izvršilni naslov, izvršljivost, davčni organ, denarni prejemki, denarna sredstva, denarne terjatve, nepremično premoženje, sredstvo izvršbe, davčni zavezanec, davčni dolg, vknjižba zastavne pravice.
Published: 09.03.2011; Views: 4399; Downloads: 589
.pdf Full text (375,34 KB)

2.
EKONOMSKA POLITIKA V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Mitja Podgajski, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo v prvih poglavjih predstavlja vzroke in posledice dveh največjih gospodarskih kriz v zgodovini modernega sveta t.j. krizo leta 1929 in trenutno gospodarsko krizo iz leta 2007. Zaradi preobsežnega dajanja kreditov, kreditno nesposobnim posojilojemalcem, se je trenutna kriza razvila v najhujšo krizo po letu 1929. Začela se je kot hipotekarna kriza v ZDA, se kmalu razširila na finančne sektorje in prizadela gospodarstva po vsem svetu. Nadalje so predstavljeni ukrepi, za blažitev posledic, ki so jih sprejele države. Ukrepi se razlikujejo zaradi političnih, gospodarskih in kulturnih razlik, kljub temu pa so se države zgledovale po ukrepih, ki so se izkazali za uspešne. V Evropski uniji so se kmalu pojavile težnje po skupnem reševanju posledic krize, saj bi članice z usklajenim ukrepanjem hitreje prebrodile recesijo. Nekatere države spretno kljubujejo pastem gospodarske in finančne krize, v Sloveniji pa so učinki sprejetih ukrepov za enkrat še minimalni. Škoda je velika, ampak se bo stanje s primernimi ukrepi postopoma spet izboljšalo. Nekaterim bo uspelo prej, drugim kasneje. A posledice se bodo čutile še vrsto let.
Keywords: svetovna gospodarska kriza, javne finance, javni dolg, javni primanjkljaj, protikrizni ukrepi, recesija, davčni ukrepi
Published: 25.07.2011; Views: 2047; Downloads: 336
.pdf Full text (1,16 MB)

3.
DAVČNI ORGAN KOT UPNIK V STEČAJNEM POSTOPKU
Lucija Samec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavan stečajni postopek z vidika davčnega organa kot upnika v stečajnem postopku. Davčna uprava Republike Slovenije je organ v sestavi Ministrstva za finance in opravlja naloge iz dejavnosti davčne službe, ki obsegajo odmero, obračunavanje, nadzor in izterjevanje davkov in drugih dajatev na podlagi zakona in drugih predpisov. Stečajni postopek je z Zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji urejena oblika prenehanja gospodarskega subjekta, ki se opravi nad dolžnikom, ki je dalj časa plačilno nesposoben (insolventen) ali prezadolžen. Stečajni postopek poteka v dveh fazah in sicer odločanje o začetku stečajnega postopka in vodenje stečajnega postopka. Temeljni namen predloga za uvedbo stečajnega postopka s strani davčnega organa je preprečitev nadaljnjega poslovanja davčnega zavezanca ter s tem preprečitev naraščanja davčnega dolga pri davčnih zavezancih, ki praviloma dalj časa izkazujejo neporavnane davčne obveznosti. V diplomskem delu se ugotavlja, da predlog za stečajni postopek s strani davčnega organa oziroma začetek stečajnega postopka prepreči naraščanje davčnega dolga pri posameznem davčnem zavezancu, ne zmanjša se pa skupni davčni dolg, ker novo zapadli dolg narašča hitreje glede na število in znesek zaključenih stečajnih postopkov.
Keywords: insolventnost, stečaj, davčni dolg, terjatve
Published: 16.12.2011; Views: 1870; Downloads: 622
.pdf Full text (544,21 KB)

4.
PREDNOSTI IN SLABOSTI DAVČNE IZVRŠBE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Andrej Arnečič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Pri pobiranju davkov veliko vlogo igra davčna izvršba oz. izterjava. Davki v današnjem času v veliki meri namreč temeljijo na prostovoljnem plačevanju davčnih zavezancev. Podjetja, samostojni podjetniki in druge osebe, kot npr. kulturni delavci, osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, osebe s statusom športnika, uporabniki nepremičnin, zavezanci za DDV, prodajalci nepremičnin, osebe, ki dedujejo, prejemniki daril, itd., z opravljanjem dejavnosti ali posameznih dejanj postanejo zavezanci za davek. V primeru, da le-tega pravočasno ne poravnajo, se sproţi postopek davčne izvršbe, z namenom pokritja davčnega dolga v čim krajšem času v čim večjem obsegu dolga.
Keywords: davčna uprava, davčna izterjava, davčna izterjav v Avstriji, upnik, dolžnik, izvršilni postopek, izterjevalec, izvršba, davčni dolg, izvršilni naslov, izvršilno sredstvo, predemt izvršbe, izvršilni naslov
Published: 26.03.2014; Views: 1111; Downloads: 151
.pdf Full text (942,58 KB)

5.
UČINKOVITOST DAVČNE IZVRŠBE KOT SREDSTVA FISKALNE POLITIKE ZA OBVLADOVANJE DAVČNEGA DOLGA
Tomaž Lešnik, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Disertacija se ukvarja z odvisnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti (tax compliance) od ukrepov fiskalnih administracij ter sprememb makroekonomskega okolja. Obravnavana so tri ključna področja, na katera se naloga osredotoča s pomočjo empirične in primerjalne analize. Prvo vprašanje, ki si ga naloga zastavlja, se nanaša na vpliv dejavnikov ekonomske krize na stopnjo izpolnjevanja davčnih obveznosti. V ta namen je v nalogi testiranih več ekonometričnih modelov, ki vsi potrjujejo negativni vpliv recesije na različne kategorije, povezane s sposobnostjo in pripravljenostjo davčnih zavezancev, da svoje davčne obveznosti izpolnijo pravilno, pravočasno in pošteno. V tej zvezi je poudarek na davčnem dolgu kot najbolj evidentnem indikatorju zmanjšanja stopnje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti, tako v okviru Slovenije, kot tudi v širšem kontekstu držav članic OECD. Hkrati analiza na primeru Slovenije podaja odvisnost v davčnih obračunih izkazanih prihodkov, pobranih javnofinančnih prihodkov ter posameznih kategorij davčnih prihodkov, od sprememb makroekonomskega okolja. Drugo vprašanje se osredotoča na učinkovitost ukrepov fiskalnih administracij pri zagotavljanju izpolnjevanja davčnih obveznosti. V predstavljenih modelih so na primeru Slovenije testirani učinki davčno inšpekcijskih nadzorov, davčne izterjave ter izrečenih kazni (glob) na odvisne spremenljivke, ki izražajo raven izpolnjevanja davčnih obveznosti. Rezultati modelov pokažejo, da imajo izmed pojasnjevalnih spremenljivk iz nabora ukrepov slovenske davčne uprave največjo moč vpliva globe, medtem ko se davčno inšpekcijski nadzori pokažejo kot manj pomembni. Istočasno pa opravljene empirične in primerjalne analize sugerirajo, da so ukrepi davčne uprave učinkovitejši, če so intenzivno ciljno usmerjeni na določeno področje (primer projekta prispevkov za socialno varnost) in primerno podprti s potrebnimi resursi (kadrovskimi in materialnimi). Posebej je podčrtan pomen davčne izterjave, kot najpomembnejšega sredstva fiskalne politike pri obvladovanju davčnega dolga ter kot relevantnega ukrepa pri pobiranju javnofinančnih prihodkov. Naloga ugotavlja, da davčna izterjava v Sloveniji izkazuje visoko učinkovitost, kar je dejstvo tudi v primeru primerjalnega pregleda za države članice OECD. Smiselnost ustreznega financiranja fiskalnih uprav je mogoče povezati tudi z analizo odvisnosti davčnega dolga na vzorcu držav članic OECD. Tretji vidik disertacije se osredotoča na možnosti za optimalnejše pobiranje davkov v Sloveniji in sicer je izpostavljen vpliv javnosti na povišanje zavedanja o koristih, ki jih prinaša z davki financirano javno dobro. Rezultati empirične analize namreč sugerirajo, da so aktivnosti slovenske davčne uprave pomemben, vendar ne edini dejavnik višje stopnje izpolnjevanja davčnih obveznosti na področju prispevkov za socialno varnost. Faktorja, ki glede na ugotovitve analize predstavljata glavno razliko med pobiranjem prispevkov za socialno varnost ter ostalimi davki, sta možnost kazenskega procesiranja neplačnikov prispevkov za socialno varnost ter okrepljeno zavedanje javnosti o pomenu plačevanja prispevkov. Obe področji sta bili v zadnjem obdobju deležni večje pozornosti in intenzitete izvajanja določenih ukrepov. Tako se je pričelo dosledneje in bolj sistematično izvajanje kaznovalnih aktivnosti v primerih neplačevanja prispevkov za socialno varnost (vlaganje kazenskih ovadb), hkrati pa je zakonska možnost razkritij podatkov o plačanih prispevkih v primerjavi s preteklimi leti (ko ni bilo mogoče v takšni obliki preveriti ali so prispevki plačani) dvignila zavedanje javnosti o pomenu pravic, ki izhajajo iz plačanih prispevkov. To velja zlasti za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je razumljivo, saj so pravilno obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje osnova za neposredno koriščenje pravice iz tega naslova, to je pokojnine.
Keywords: inšpekcijski nadzori, globe, izvršba, davčni dolg, recesija, izpolnjevanje davčnih obveznosti
Published: 01.06.2015; Views: 1207; Downloads: 193
.pdf Full text (2,03 MB)

6.
OBLIKOVANJE MODELA OBVLADOVANJA DAVČNEGA DOLGA NA RAVNI DRŽAVE NA PODLAGI PRIMERJAVE Z AVSTRIJO
Andrej Trnovšek, 2016, master's thesis

Abstract: Raziskovalno delo obravnava obvladovanja davčnega dolga v Republiki Sloveniji in v nadaljevanju, na podlagi analize gibanja davčnega dolga in primerjalne analize na tem področju z Republiko Avstrijo, podaja ukrepe kot osnovo za oblikovanje modela, ki bi omogočil optimalnejše obvladovanje davčnega dolga v Republiki Sloveniji. Obvladovanje davčnega dolga je analizirano z dveh vidikov, in sicer z vidika izterjave davčnega dolga ter vidika preprečevanja nastanka davčnega dolga. Izterjava davčnega dolga poteka na podlagi zakonskih institutov izterjave, medtem ko je preprečevanje nastanka davčnega dolga odvisno od drugih dejavnikov. Med navedenimi so v prvi vrsti aktivnosti finančne uprave, ki vplivajo na vedenje davčnih zavezancev in način sodelovanja finančne uprave z davčnimi zavezanci. Nov model obvladovanja davčnega dolga je oblikovan na način, da so predlagane zakonodajne spremembe, ki bi omogočale učinkovitejšo izterjavo davčnega dolga, kakor tudi aktivnostih, ki bi jih morala v svoj delokrog vključiti Finančna uprava Republike Slovenije.
Keywords: davčni dolg, obvladovanje davčnega dolga, davčna izterjava, prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti, davčna morala
Published: 15.09.2016; Views: 447; Downloads: 54
.pdf Full text (1,22 MB)

7.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVO NEPREMIČNO PREMOŽENJE
Tatjana Lešnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Davek mora davčni zavezanec plačati v roku, ki je določen z zakoni o obdavčenju. V kolikor tega ne stori in plačilo davčne obveznosti ni bilo zavarovano tako, da bi se upnik, torej davčni organ, lahko poplačal iz zavarovanja, začne davčni organ davčno izvršbo. Davčna izvršba je poseben upravni postopek, ki ga ureja Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Davčno izvršbo opravlja Finančna uprava Republike Slovenije (FURS). Davčna izvršba je skrajni ukrep, ki ga FURS uporabi, če davčni dolžnik svojih denarnih obveznosti ne poravna v rokih, predpisanih za prostovoljno izpolnitev. Postopek davčne izvršbe se začne z izdajo sklepa o izvršbi. Če izvršba na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, denarne terjatve, premično premoženje ali vrednostne papirje ni uspešna, FURS predlaga izvršbo na dolžnikove nepremičnine, deleže v družbah ali premoženjske pravice. Predlog za vložitev izvršbe posreduje državnemu pravobranilstvu, ki zastopa državne organe pred sodišči, pri čemer postopek izvršbe skladno z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) opravi sodišče. Glede na to, da gre pri izvršbi za poseg v pravice in premoženje dolžnika, uporabi davčni organ davčno izvršbo kot skrajni ukrep za poplačilo terjatev. Da gre za skrajni ukrep, s katerim naj bi se dosegla in/ali zagotovila izterjava davkov iz premoženja dolžnika, izhaja iz določb ZDavP-2, ki določajo, da je pogoj za izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje dejstvo, da davkov iz drugega dolžnikovega premoženja ni bilo mogoče izterjati. Davčna izvršba na nepremičnine predstavlja za davčni organ dokaj zapleten, predvsem pa dolgotrajen proces. Ne glede na to, pa mora davčni organ uporabiti vse zakonske možnosti, da izterja davčni dolg od davčnega dolžnika, vključno z ukrepom posega na njegovo nepremično premoženje. Pri opravljanju davčne izvršbe je davčni organ dolžan spoštovati osebno dostojanstvo zavezanca za davek, ki dolguje davek, in poskrbeti, da je izvršba za dolžnika čim manj neugodna.
Keywords: Davek, zavezanec za davek/davčni zavezanec, davčni postopek, davčna izvršba, predmet davčne izvršbe, davčni dolg, izterjava dolga, izvršilni postopek, izvršba, nepremično premoženje.
Published: 18.11.2016; Views: 1075; Downloads: 109
.pdf Full text (453,80 KB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica