SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
IZČLENITEV KOT POSEBNA OBLIKA DELITVE PODJETJA
Janja Varšnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi proučujemo postopek izčlenitev kapitalskih družb s pravnega, računovodskega in davčnega vidika. V okviru pravnega vidika izhajamo iz Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1. Predstavimo zgodovino zakona ter povezavo z Evropskim pravom družb. Analiziramo značilnosti in prednosti postopka izčlenitve ter vplive na poslovanje. Nadalje proučujemo celoten postopek izčlenitve, in sicer obravnavamo pravne značilnosti izčlenitev z ustanovitvijo novih družb ter izčlenitev s prevzemom. V nadaljevanju naloge obravnavamo računovodski vidik, kjer predstavimo pravilno evidentiranje poslovnih dogodkov in vodenje poslovnih knjig ter prikažemo izdelavo bilanc po knjigovodski vrednosti. Pri računovodskem obravnavanju se sklicujemo predvsem na Slovenske računovodske standarde SRS, Mednarodne standarde poročanja MSRP in določbe zakona ZGD-1. Težavo nam je predstavljalo predvsem pomanjkanje ustrezne literature s področja računovodenja. Obravnavamo tudi izčlenitev z davčnega vidika, saj je ena izmed prednosti brez dvoma tudi davčna nevtralnost. Izhajali smo iz Zakona o davku od dohodku pravnih oseb ZDDPO-2, ki določa, da sta tako prevzemna kot tudi prenosna družba upravičeni do davčnih ugodnosti, če izpolnjujeta vse predpisane pogoje. Davčna nevtralnost pri izčlenitvi pa je upoštevana tudi v Zakonu o davku na dodano vrednost ZDDV-2, ki izrecno določa, da se davek na dodano vrednost ne obračunava in ne plačuje pri prenosu premoženja, ki nastane zaradi statusnih preoblikovanj. Pravne, računovodske in davčne značilnosti izčlenitve prikažemo tudi na praktičnem primeru. V zadnjem delu naloge na kratko omenjamo tudi pravne lastnosti izčlenitve pri samostojnih podjetnikih in zadrugah.
Keywords: zakon o gospodarskih družbah, izčlenitev, izčlenitev z ustanovitvijo novih družb, izčlenitev s prevzemom, računovodenje, obdavčitev, davčne ugodnosti.
Published: 08.03.2011; Views: 3823; Downloads: 933
.pdf Full text (690,42 KB)

2.
DAVČNE IN SOCIALNE UGODNOSTI OBMEJNIH DELAVCEV V EVROPSKI UNIJI
Jasmina Tabaković, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo analizira davčno- in socialnopravni položaj obmejnih delavcev v Evropski uniji, ki se pri uveljavljanju davčnih in socialnih ugodnosti v čezmejnem okolju soočajo z izzivi zaradi pravil na nacionalni, mednarodni in nadnacionalni ravni. Medtem ko so sistemi socialne varnosti koordinirano urejeni, neposredno obdavčenje dohodkov obmejnih delavcev v pravu EU ni niti harmonizirano niti koordinirano, ampak je v pristojnosti suverenega izvrševanja davčnih politik držav članic, ki so v izogib dvojnemu obdavčenju sprejele konvencije o preprečevanju dvojnega obdavčenja po priporočilih Vzorčne konvencije OECD, prav tako pa so zavezane k spoštovanju nadnacionalnih načel in določb Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o Evropski uniji. Kljub obstoju dvostranskih davčnih konvencij porazdelitev davčnih pristojnosti vselej ne prinaša enakomerne obremenitve davčnih zavezancev in odpira mnogo vprašanj, in sicer od vprašanja pravičnosti obdavčitve, (ne)upravičenosti dodelitve ugodnosti, manj ugodnega obravnavanja ali celo do diskriminatornega obravnavanja, pa tudi do obravnavanja, ki per se ni v nasprotju s pravili nadnacionalnega prava, ter do vprašanja opravičenosti dvojne; bodisi ekonomske bodisi pravne obdavčitve. Odgovori na postavljena vprašanja v magistrskem delu prinašajo enoten zaključek, da lahko vztrajanje držav članic pri nacionalni davčni politiki, ki postavlja obmejne delavce v manj ugoden položaj, vodi do demografskega deficita in izkrivljanja davčne konkurence. Zato je nujna integracija nacionalnega davčnega sistema ali vsaj uskladitev fiskalnega režima z režimom sosednje države članice. V prihodnosti lahko takšna uskladitev privede do spontane harmonizacije neposrednega obdavčenja obmejnih delavcev, ki bi bila dobrodošla za ohranitev stabilnosti notranjega trga EU. Pri uveljavljanju socialnih ugodnosti so lahko obmejni delavci deležni tveganj zaradi uporabe dveh različnih zakonodaj ali pa, za razliko od davčnih ugodnosti, uživajo socialne dajatve po najugodnejši zakonodaji držav članic. V magistrskem delu je prikazan tudi položaj slovenskih obmejnih delavcev, zaposlenih v Avstriji, ki so z ukinitvijo davčne olajšave, za katero je Ustavno sodišče Republike Slovenije v letu 2013 ugotovilo neskladnost z načelom enakosti, zavezani k doplačilu davka v višjem znesku kot pred letom 2014. Z ukinitvijo olajšave obmejni delavci sicer niso višje obdavčeni kot preostali rezidenti, saj država izvršuje svoje davčne pristojnosti v čezmejnih situacijah enako kot v primerljivih domačih situacijah. Kljub temu ostajajo odprta vprašaja, ali so obmejni delavci ob uresničevanju temeljnih svoboščin prostega gibanja zaradi manj ugodne davčne obravnave diskriminirani.
Keywords: prosto gibanje obmejnih delavcev in samozaposlenih, rezident in nerezident, davčna suverenost, prepoved diskriminacije, izogibanje dvojnega obdavčenja, davčne in socialne ugodnosti
Published: 15.11.2016; Views: 841; Downloads: 66
.pdf Full text (1,65 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica