Search the digital library catalog

Abstract: Slovenski podjetniški observatorij se neposredno navezuje na Observatory of European SMEs, ki je bil vzpostavljen leta 1993 v okviru Directorate-General XXIII, ker so članice EU-19 spoznale potrebo po usklajenem in enotnem pristopu k raziskovanju malih in srednje velikih podjetij. Poročilo se dela vsako leto in sicer v okrilju European Network for SME Research, ki ga tvorijo neodvisni raziskovalni inštituti s področja podjetništva v članicah. Temeljni cilj evropskega observatorija je izslediti in zbrati podatke in informacije, ki so »skrite« v posameznih državah ter jih dati na voljo ostalim članicam. Slovenski podjetniški observatorij sledi enaki metodologiji. Ob standardnem pregledu stanja slovenskega podjetništva v preteklem letu smo pod drobnogled postavili problematiko davčnih spodbud, administrativnih obremenitev malih in srednje velikih podjetij na področju zaposlovanja ter njihovo družbeno odgovornost. Za te teme smo izvedli terensko raziskavo, v kateri smo analizirali odgovore 1.153 podjetij, ki smo jih pridobili s pomočjo 8.176 odposlanih anket.
Keywords: podjetniška demografija, davčne spodbude, administrativne obremenitve, zaposlovanje, družbena odgovornost
Published in DKUM: 18.01.2017; Views: 1716; Downloads: 122
Full text (4,45 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Zemeljski plin ni nova vrsta pogonskega goriva v prometu, saj se uporablja v prometu že dalj časa, pri čemer je statistično gledano njegova uporaba na slovenskih tleh praktično zanemarljiva. V magistrski nalogi je analizirana trenutna pravna ureditev v Sloveniji, ki kaže, da slovensko okolje ne spodbuja uporabe zemeljskega plina kot pogonskega goriva v prometu. V pravni ureditvi ni zaslediti vidnejših in učinkovitejših davčnih in drugih finančnih spodbud, ki bi neposredno, same zase, ali v souporabi z drugimi pravnimi normami, stimulativno vplivale ali na investitorja v infrastrukturo za polnjenje goriva ali na uporabnika vozil na zemeljski plin kot glavna udeleženca na omenjenem trgu v Sloveniji. Zemeljski plin se kot gorivo v potniškem cestnem prometu uporablja večinoma v plinastem stanju (CNG oz. SZP), v tovornem cestnem promet pa tudi v tekočem stanju (LNG oz. UZP). Sodi med alternativna goriva, za katera velja, da manj onesnažujejo okolje. Ker sodi promet med večje onesnaževalce okolja, je bila zaradi blažitve njegovih negativnih vplivov na okolje na ravni Evropske Unije sprejeta tudi Direktiva 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, katere namen je pospešiti razmah trga z alternativnimi gorivi. Direktiva nalaga državam članicam (in tako tudi Sloveniji), da morajo v letu 2016 sprejeti nacionalne okvire politike z opredelitvijo državnih ciljev in podpornih ukrepov za razvoj trga, povezanega z alternativnimi gorivi. Tako bo Slovenija morala preučiti tudi potrebo po spodbujanju uporabe zemeljskega plina kot pogonskega goriva v prometu, in sicer nedvomno zaradi obveznosti prenosa Direktive 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, nadalje pa morda tudi v luči izpolnjevanja prevzetih nacionalnih okolijskih ciljev. Pri preučevanju ustreznosti različnih davčnih in drugih finančnih spodbud pa bo treba upoštevati tudi pravila o državnih pomočeh. Prav tako so v nalogi predstavljene tuje prakse in teorije, ki bi jih lahko uporabili pri oblikovanju optimalnih državnih politik. V sklepnem delu je v nalogi predstavljen nabor možnih davčnih in drugih finančnih spodbud, ki bi jih bilo mogoče umestiti v slovenski pravni red.
Keywords: davčne spodbude, finančne spodbude, alternativna goriva, CNG, okolijski davki, državne pomoči
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1405; Downloads: 125
Full text (1,82 MB)

Abstract: Socialno zavarovanje oziroma njegovo ožje področje pokojninsko zavarovanje se navkljub še vedno trajajočim reformam, ki se jih izvaja s spremembami pokojninske zakonodaje, še ni izvilo iz krize financiranja pokojninskih sistemov. Reševanje krize z uvedbo treh stebrov pokojninskega sistema na podlagi modela Svetovne banke je vplivalo na razvoj pokojninskega zavarovanja tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Republiki Italiji in njuno uvedbo sistema treh stebrov s kombinacijo dokladnega in naložbenega sistema. Spremembe na področju pokojninske zakonodaje so močno vplivale na pokojninski sistem v zvezi z uvedenim dodatnim pokojninskim zavarovanjem kot starostnim varčevanjem, ki naj bi ob koncu aktivne dobe zaposlitve predstavljal dodatek k starostni pokojnini. V pokojninsko zakonodajo uvedeni varovalni elementi za zmanjšanje oziroma omejitev tveganj v večji meri služijo svojemu namenu, kar pa še ni mogoče v popolnosti trditi za z naložbeno politiko življenjskega cikla oblikovane sklade življenjskega cikla, ki sicer omogočajo večje kapitalske donose na privarčevana denarna sredstva s pomočjo različne naložbene politike v podskladih. S tem se je varčevalcem dala možnost, da bodo pri upokojitvi prejemali višjo dodatno pokojnino. Vendar navkljub že uvedenim varovalnim elementom za omejitev tveganj in tistimi, ki so bili v pokojninski sistem uvedeni s spremembo zakonodaje ni prišlo do bistvenega povečanja premoženjsko pravne varnosti starejše populacije, saj naložbena tveganja navkljub varno naravnanim naložbenim politikam skladov, ostajajo na stani varčevalcev, ki dejansko nimajo neposrednega vpliva na naložbeno politiko, prav tako pa tudi ne zagotovila, da v času varčevanja zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih ne bo prišlo do izgube privarčevanih sredstev, še posebej pri prehodih med podskladi, ko se privarčevana sredstva prenesejo iz podsklada z bolj tvegano naložbeno politiko v podsklad z manj tvegano naložbeno politiko. Poleg vpliva pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje je v delu opredeljen še občuten vpliv stimulativne državne politike obdavčitve pokojnin, ki temelji na davčnih spodbudah. Okvirno pa je opredeljena tudi situacija pokojninskega zavarovanja v sosednji državi Republiki Italiji, ki je z reformo pokojninske zakonodaje pričela ravno tako kot Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Keywords: Socialna varnost, pokojninski sistem, pokojninska reforma, stebri pokojninskega sistema, dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatne pokojninske sheme, naložbeni pokojninski skladi, skladi življenjskih ciklov, naložbena politika, zajamčeni donos, starostno varčevanje, pokojnina, davčna politika, režimi obdavčitve, davčne spodbude, davčne olajšave, obdavčitev pokojninskega sistema
Published in DKUM: 19.10.2016; Views: 2066; Downloads: 188
Full text (1020,65 KB)

Abstract: Davek od dohodkov oziroma davek od dobička pravnih oseb ter z njimi povezane davčne spodbude in olajšave se v obeh državah nekoliko razlikujejo. Predstavljajo pa vir direktnih davkov, iz katerih se financira država. Davčne spodbude in olajšave so v Srbiji za tuje investitorje nekoliko bolj zanimive, saj omogočajo popolno oprostitev plačila davka od dobička. Je pa Srbija v zadnjih letih močno opustila nekatere davčne olajšave. Prav tako je zvišala davčno stopnjo, kot posledica približevanj EU s harmonizacijo davčne zakonodaje. Prestopila je tudi mejo davčne stopnje 12,5 odstotka, ki označuje škodljivo davčno konkurenco. Slovenija s svojimi davčnimi spodbudami in olajšavami spodbuja predvsem zaposlovanje ter vlaganje v raziskave in razvoj. Tako želi znižati stopnjo brezposelnosti in izboljšati gospodarske razmere na trgu. V zadnjih letih je zniževala davčno stopnjo, da bi postala bolj privlačna država za tuje investitorje, vendar se do sedaj na tem področju še ni prišlo do vidnih izboljšav.
Keywords: davek od dohodkov pravnih oseb, davek od dobička pravnih oseb, davčna osnova, prihodki, odhodki, davčne spodbude, davčne olajšave, davčne oprostitve
Published in DKUM: 17.10.2014; Views: 2107; Downloads: 261
Full text (523,43 KB)

Abstract: V magistrski nalogi je obravnavana optimizacija davčne osnove gospodarskih subjektov in struktura davčnih olajšav. Zakon o davku od dohodkov pravih oseb in s tem tudi davčne olajšave so se v zadnjih letih veliko spreminjale. Vsekakor pa so davčne olajšave tema, kateri bi moralo vsako podjetje, ne glede na velikost in področje delovanja, posvečati veliko pozornosti, da bi bilo kar se da uspešno pri planiranju svoje davčne obveznosti oziroma optimiranju le-te. V nalogi je prikazana shema davčnih olajšav v primerjavi s prejšnjo zakonodajo. Za optimizacijo davčne osnove je potrebo izpolnjevanje številnih pogojev, ki so v nalogi podrobno analizirani. Na osnovi konkretnih primerov malih, srednjih in velikih družb so narejeni izračuni, iz katerih je razvidno, kakšne možnosti optimizacije davčne osnove so imeli gospodarski subjekti v skladu s prejšnjo zakonodajo in kakšne možnosti davčne optimizacije imajo po uvedbi ZDDPO-2. S pomočjo podatkov o plačilih za investicije in intenzivnosti vlaganj v raziskave in razvoj je v nalogi prikazan vpliv davčnih olajšav na poslovne odločitve gospodarskih subjektov. Investicijsko olajšavo ima čedalje manj držav, na drugi strani pa je že večina držav, tako v EU kot izven, uvedla olajšavo za raziskave in razvoj in jo vse bolj povečuje. V nalogi je narejen komparativni pregled le-te v izbranih državah, še posebej in bolj podrobno pa so predstavljene davčne olajšave in pogoji za uveljavljanje olajšav v Veliki Britaniji, s primerjavo s slovensko davčno zakonodajo. Naloga vključuje tudi konkreten primer optimizacije davčne osnove in uveljavljanja davčnih olajšav v izbranem podjetju, s pomočjo katerega so se pokazala konkretna vprašanja in dileme, s katerimi se podjetje sooči, ko uveljavlja davčne olajšave in pripravlja obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Vse navedeno pa je bila osnova za podane predloge sprememb davčne zakonodaje na področju davčnih olajšav, ki bi morebiti lahko pripomogla k doseganju ciljev po razbremenitvi davčnih zavezancev in povečanju vlaganj v raziskave in razvoj in s tem večji konkurenčnosti slovenskih podjetij.
Keywords: davek od dohodkov pravnih oseb, davčne spodbude, davčne olajšave, pogoji za uveljavljanje olajšav, efektivna stopnja, investicije, raziskave in razvoj, davčna osnova, davčna optimizacija, poslovne odločitve podjetij, davčni obračun
Published in DKUM: 14.09.2012; Views: 3932; Downloads: 715
Full text (1,69 MB)