1. Vpliv uvedbe davčnih blagajn na računovodske izkaze slovenskih podjetijUroš Šerod, 2019, undergraduate thesis Abstract: Davčne utaje in siva ekonomija sta pojava, s katerimi se srečujejo vse razvitejše države. Do davčnih utaj in sive ekonomije najpogosteje prihaja pri poslovanju z gotovino, kjer se pojavljajo neevidentirani prihodki oziroma prikazovanja nižjih prihodkov od stanja, ki bi dejansko moralo biti prikazano v podjetju. Z 2. januarjem 2016 se je v slovenski prostor uvedel sistem davčnih blagajn, katerih namen je bil zmanjšanje obsega sive ekonomije. Ne smemo zoperstaviti dejstva, da je namen uvedbe davčnih blagajn vzpostavitev sistema, ki ni namenjen zgolj za pobiranje obveznih dajatev, temveč tudi ozaveščanje davčnih zavezancev, da so sami tisti, ki lahko pripomorejo k pravičnejši porazdelitvi davčnega bremena.
Davčne utaje na področju poslovanja z gotovino je najpogosteje moč zaznati na področju mikro in majhnih podjetij, kjer se računi za opravljene storitve pogosto sploh ne izdajo, ali pa se podatki po opravljeni storitvi priredijo v korist davčnega zavezanca. Zato smo se v empiričnem delu diplomskega projekta osredotočili na mikro in majhna podjetja, kjer smo poizkušali prikazati vpliv uvedbe davčnih blagajn na izbrane kategorije v računovodskih izkazih.
Keywords: Davčne blagajne, davčne utaje, siva ekonomija.
Published in DKUM: 29.10.2019; Views: 1173; Downloads: 160
 Full text (1,75 MB) |
2. Zaznavanje in odnos do etičnosti davčnega utajevanja in uvedbe davčnih blagajn v gostinskem sektorjuJožica Cirnski Zofič, 2018, master's thesis Abstract: Davčne utaje so problem s katerim se sooča tako Slovenija, kot tudi ostale države članice Evropske unije. Cilj vsake države je, da bi vzpostavili ustrezne in učinkovite mehanizme, s katerimi bi v čim večji meri preprečili širjenje davčnega utajevanja ter davkoplačevalce pritegnili k izpolnjevanju davčnih obveznosti, glede česar se je v tuji literaturi uveljavil izraz »tax compliance«.
Da bi lahko sprejeli ukrepe, ki bi vplivali na izboljšanje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti, je pomembno dobro poznavanje dejavnikov, kateri igrajo pomembno vlogo pri odločitvi davkoplačevalcev, ali bodo le-ti svoje davčne obveznosti poravnali v zakonsko določeni višini, ali bodo skušali najti zakonsko verzel in se tako izognili plačilu davka ter s tem vplivali na manjši priliv javnofinančnih prihodkov v državno blagajno. Tako smo v magistrski nalogi preučili ekonomske, psihološke, motivacijske in demografske dejavnike ter njihovo pomen pri izpolnjevanju davčnih obveznosti davkoplačevalcev.
Ker je po ugotovitveh Finančne uprave Republike Slovenije zaznano veliko kršitev pri gotovinskem poslovanju, kjer davčni zavezanci uporabljajo takšne računalniške programe in strojno opremo, ki jim omogoča naknadno spreminjanje evidentiranih podatkov o oprevljenem prometu z gotovino, brez revizijske sledljivosti, so na Ministrstvu za Finance sprejeli odločitev o uvedbi tehnično zanesljive rešitve, in sicer uvedbo davčnih blagajn, kar je Vlada RS sprejela in določila, da je od 2. januarja 2016 njihova uporaba obvezna za vse pravne subjekte, ki poslujejo gotovinsko.
Veliko nepravilnosti pri evidentiranju prihodkov v okviru gotovinskega poslovanja, davčni inšpektorji beležijo predvsem pri davčnih zavezancih, ki se ukvarjajo z gostinstvom, zaradi česar gostinske dejavnosti umeščamo med najbolj rizične in ravno zato smo za empirično raziskavo anketirali zaposlene v gostinstvu iz posavja, in sicer smo preučili njihov odnos do davčnega utajevanja in uvedbe davčnih blagajn. V empiričnem delu naloge so preverili tudi zastavljene hipoteze ter pridobljene podatke primerjali s podatki drugih raziskav.
Keywords: Davčne utaje, davčna skladnost, davčne blagajne, gostinstvo.
Published in DKUM: 15.03.2019; Views: 1297; Downloads: 150
Full text (4,29 MB) |
3. Davčne utaje in davčno inšpiciranjeUrša Trlep, 2018, undergraduate thesis Abstract: Davčne utaje so problem, s katerim se srečujejo prav vse države. Posledica takšnih dejanj je manjši priliv v proračun in posledično manj sredstev države za investicije in tudi storitve, ki smo jih deležni vsi državljani.
Davčnih utaj ni mogoče odpraviti, lahko pa se jih z različnimi ukrepi omejuje in odkriva. K zmanjševanju davčnih utaj lahko najbolj pripomore jasna in nedvoumna zakonodaja. Ne samo zakonodaja v okviru posamezne države, ampak tudi zakonodaja, ki ureja določena področja poslovanja na mednarodnem nivoju. Zato želimo predstaviti nekatere ukrepe, ki so pripomogli k zmanjševanju davčnih utaj v Sloveniji in EU. Za primerjavo bomo povzeti podatke, ki prikažejo finančne učinke teh ukrepov v Sloveniji in širše.
V Sloveniji opravlja dejavnost pobiranja davkov FURS, ki s svojimi nadzornimi aktivnostmi, katere se začnejo s kontrolo prejetega davčnega obračuna, s vsebinsko kontrolo prejetih dokumentov, inšpekcijskimi nadzori, finančnimi preiskavami in aktivnostmi mobilnih oddelkov, skrbi za učinkovito pobiranje davkov in odkrivanje davčnih utaj. Z zbranimi podatki želimo predstaviti obseg nadzornih aktivnosti FURS-a in finančne učinke le-teh.
Keywords: davčna utaja, siva ekonomija, davčne blagajne, nadzor, DDV
Published in DKUM: 22.10.2018; Views: 1191; Downloads: 180
Full text (866,82 KB) |
4. Pregled in analiza uvedbe davčnih blagajn in davčno zakonodajnih novosti vezanih na dopolnilne dejavnosti na kmetijiMojca Kramberger, 2018, master's thesis/paper Abstract: Namen magistrskega dela je pregled novejše zakonodaje s področja obdavčitve dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in ugotoviti ali ZDavPR vpliva na število dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. V analizo smo vključili 90 nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Ugotovili smo, da je ZDavPR najbolj prizadel dopolnilne dejavnosti, katerih letni promet ne presega 3.500 EUR, saj je kar 62 % respondentov v času uvedbe davčnih blagajn razmišljalo o opustitvi dopolnilnih dejavnosti. 26 % nosilcev tistih dopolnilnih dejavnosti, ki so ustvarili manj kot 3.500 EUR letnega prometa, pa je dejavnost zaprlo. ''Iz analize izhaja, da omenjeni zakon ni bil glavni razlog za opustitev dopolnilnih dejavnosti. Kljub temu je zaradi uvedbe davčnih blagajn dopolnilno dejavnost opustilo 5,75% vseh nosilcev.
Keywords: ZDavPR, davčne blagajne, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, davčna zakonodaja
Published in DKUM: 12.10.2018; Views: 2286; Downloads: 141
Full text (973,84 KB) |
5. Davčne blagajne pri dopolnilnih dejavnostih na kmetijiKatja Zadravec, 2017, undergraduate thesis Abstract: Zaradi veljave zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR, 2015) se davčnim blagajnam niso mogli izogniti niti kmetje, ki so zavezanci za DDV in vsi tisti, ki imajo ob osnovni kmetijski dejavnosti na svoji kmetiji registrirano tudi dopolnilno dejavnost. Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR, 2015) določa obvezno uporabo davčnih blagajn, katere pa so povzročile upad dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Davčne blagajne predstavljajo problem dopolnilnim dejavnostim na kmetiji. Ta problem bomo v delu diplomskega seminarja definirali in reševali, pri tem pa si bomo pomagali s pomočjo metod ustvarjalnega reševanja problemov.
S pomočjo tehnik ustvarjalnega reševanja problemov, katere bomo uporabili v delu diplomskega seminarja, bomo prišli do boljšega analiziranja problema, novih idej in na koncu pridobili rešitev. Pri uporabi teh tehnik bomo upoštevali njihova pravila in uporabili svojo ustvarjalnost.
Delo diplomskega seminarja zajema teoretičen in praktičen del. V teoretičnem delu dela diplomskega seminarja opisujemo tehnike za definiranje problemov in priložnosti, tehnike za ustvarjalno razmišljanje ter predstavitev dopolnilne dejavnosti in zakonodaje po različnih avtorjih strokovne literature. V praktičnem delu pa rešujemo problem davčnih blagajn za dopolnilne dejavnosti na kmetiji s pomočjo tehnik. Uporabili smo tehniko W, ribjo kost, listo oznak ter zapisovanje idej.
Keywords: ustvarjalno reševanje problemov, metode reševanja problemov, dopolnilna dejavnost na kmetiji, davčne blagajne.
Published in DKUM: 08.11.2017; Views: 1195; Downloads: 110
Full text (2,21 MB) |
6. SIVA EKONOMIJA, DAVČNE UTAJE IN VLOGA DAVČNIH BLAGAJNTamara Majcenić, 2017, master's thesis Abstract: Siva ekonomija in davčne utaje so ekonomski in družbeni pojav. Predvsem v času ekonomske in gospodarske krize so te težave prišle še bolj do izraza, kar je končno predramilo države, da še odločneje stopijo v boj proti njim. Namen magistrske naloge je bil, da s teoretičnega vidika proučimo sivo ekonomijo, vzroke za njen nastanek in posledice. Hkrati pa smo proučili tudi pojem davčnih utaj in ukrepe za njihovo zmanjšanje. V nadaljevanju smo se osredotočili na davčne blagajne, ki so omenjene kot eden izmed ukrepov za zmanjšanje obsega sive ekonomije in davčnih utaj. Predstavili smo možne izvedbe davčnih blagajn in spremembe, s katerimi so se soočili slovenski podjetniki in podjetja v letu 2016, odkar je uporaba davčnih blagajn pri nas obvezna. Analizirali smo tudi učinke uporabe davčnih blagajn na Švedskem in na Hrvaškem. V zaključku naloge smo preverili, kaj na tem področju dela še katera druga država, ter podali mnenje glede smiselnosti uporabe davčnih blagajn pri nas.
Keywords: siva ekonomija, davčne utaje, davčne blagajne
Published in DKUM: 23.05.2017; Views: 2010; Downloads: 202
Full text (1,47 MB) |
7. UVAJANJE DAVČNIH BLAGAJN V SLOVENSKI PRAVNI PROSTORTanja Arl, 2016, undergraduate thesis Abstract: Tako v Sloveniji, kot tudi v tujini je problem sive ekonomije zelo pereča tema. Hudo finančno krizo so v Sloveniji že poskušali zajeziti s številnimi davčnimi reformami, osredotočenimi predvsem na trg dela. Pojavlja pa se vedno večja težnja po povečanju davka na dodano vrednost. To naj bi po novem urejale Zakon o davčnem potrjevanju računov in z njim obvezne davčne blagajne. V nalogi je najprej v teoretičnem delu opredeljen pojem sive ekonomije in davčnih utaj. Navedeni so tudi ukrepi za zmanjševanje le-teh in med njimi najbolj pomemben ukrep gotovinskega poslovanja. V diplomski nalogi so navedeni tudi posamezni koraki potrebni pri uvedbi davčnih blagajn. Tudi nekatere druge države so posegle po uvedbi podobnega sistema kot Slovenija. V empiričnem delu naloge so povzeti ukrepi Hrvaške, Italije, Švedske in Bolgarije. Da pa bi lažje razumeli koncept davčnih blagajn je pomembno poznati tako obstoječo kot tudi predhodno zakonodajo. Vsak sistem pa ima tako svoje pozitivne kot tudi negativne lastnosti, katere bomo predstavili v nalogi v zvezi s samo uvedbo. Na koncu naloge pa so navedene še kazni in globe za neupoštevanje zakonodaje.
Keywords: davčne blagajne, vezana knjiga računov, siva ekonomija, FURS, davek na dodano vrednost
Published in DKUM: 24.11.2016; Views: 1792; Downloads: 146
Full text (986,69 KB) |
8. Preprečevanje davčne evazije preko sistema uvedbe davčnih blagajnMaja Golec, 2016, master's thesis Abstract: Pri poslovanju z gotovino prihaja do pogostih davčnih utaj, ki se izražajo v manj izkazanih oziroma neevidentiranih prihodkih, v primerjavi z dejansko realiziranimi prihodki. Utaje na področju gotovinskega poslovanja je najpogosteje zaznati pri manjših podjetjih v dejavnostih končne potrošnje, kjer se računi za prodajo blaga ali opravljene storitve sploh ne izdajo, ali se promet naknadno izbriše oziroma priredi interesu zavezanca.
Magistrsko delo predstavlja davčno pravni vidik davčnih utaj in podrobneje analizira davčne utaje na področju gotovinskega poslovanja. Povzema dosedanje rešitve za zmanjšanje tovrstnih utaj, kot so uporaba t.i. virtualnih davčnih blagajn, uporaba vezane knjige in omejitve gotovinskega poslovanja.
V letu 2015 je bil sprejet Zakon o davčnem potrjevanju, ki v slovenski prostor uvaja že dolgo pričakovani sistem davčnih blagajn, imenovan tudi postopek davčnega potrjevanja računov in se uporablja od 2. januarja 2016 dalje.
V sistemu davčnih blagajn so blagajne zavezancev preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS, ki potrdi in shrani podatke o računih v postopku njihove izdaje v realnem času. Navedeno pomeni, da se mora vsak račun o dobavah blaga in storitev pri plačilu z gotovino pred izdajo kupcu potrditi pri davčnem organu.
Iz primerjave dosedanjih ukrepov za zmanjšanje davčnih utaj pri poslovanju z gotovino z novim sistemom davčnih blagajn, izhaja, da bo v sistemu davčnih blagajn finančni organ pridobil ključne podatke, ki bodo služili učinkovitejšemu davčno inšpekcijskemu nadzoru.
Predstavljena sta dva različna primera davčnih blagajn - primer Švedske in Hrvaške, ki poročata o pozitivnih učinkih uvedbe davčnih blagajn na javnofinančne prihodke, kar je tudi cilj uvedbe davčnih blagajn v Sloveniji.
Keywords: davčne utaje, gotovinsko poslovanje, davčne blagajne, davčno inšpekcijski nadzor
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 2180; Downloads: 235
Full text (3,33 MB) |
9. UVEDBA REŠITVE ZA GOTOVINSKO POSLOVANJE PRI PRODAJI NA TERENUDarko Hozjan, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Slovenija poskuša na različne načine omejiti sivo ekonomijo in eden od ukrepov je tudi uvedba online davčnih blagajn, ki so neposredno povezane s finančno upravo. Te davčne blagajne so obvezne z letom 2016 in jih morajo uporabljati vsi davčni zavezanci, ki pri svojem delu poslujejo z gotovino, kreditnimi karticami ali drugimi oblikami plačil, ki so opredeljene kot gotovinsko plačilo. Tema diplomskega dela obravnava implementacijo in uvedbo davčnih blagajn, z namenom zadostiti zakonskim pogojem, obenem pa poskrbeti, da bodo imeli zavezanci minimalne stroške z uvedbo davčnih blagajn. V diplomski nalogi smo izdelali delujočo prototipno rešitev, pri kateri smo želeli uporabiti obstoječo IKT opremo, ki jo podjetja že imajo. Prototipna rešitev izpolnjuje tudi zahteve povezane s hranjenjem in varnostjo podatkov. Ugotovili smo, da obstoječa informacijska tehnologija omogoča enostavno in učinkovito delo pri zagotavljanju podpore gotovinski prodaji na terenu. Implementacija prototipne rešitve omogoča delo tudi na stacionarnih računalnikih, vendar sta oblika in delo z rešitvijo optimalna za mobilne naprave.
Keywords: davčne blagajne, gotovinska prodaja na terenu, oblačne storitve, Microsoft Azure, mobilni telefoni, Finančna uprava RS
Published in DKUM: 07.07.2016; Views: 1703; Downloads: 93
Full text (1,85 MB) |
10. NOVI UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE SIVE EKONOMIJE V SLOVENIJI IN DRŽAVAH EUEva Šoštarič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Siva ekonomija je pojav, ki v svetovnem gospodarstvu dobiva vedno večji pomen in dosega mednarodne razsežnosti in čeprav je prikrita formalni ekonomiji jo je potrebno izmeriti in oceniti, da lahko vlade s pomočjo davčnih organov pripravijo strategije in ukrepe za zajezitev. V diplomski nalogi je predmet obravnave najprej davčni vidik sive ekonomije, kjer ugotavljamo na katere davke in na izpad katerih prihodkov vpliva. V nadaljevanju predstavimo rešitve in ukrepe ter zakonodajo, ki je sprejeta v Sloveniji. Kot ukrepe in rešitve predstavimo poostren davčni nadzor, ukrepe s področja dela in zaposlovanja na črno, spodbujanje brezgotovinskega plačevanja in davčne blagajne. Za lažjo predstavo o tem, v kolikšni meri vpliva siva ekonomija na slovensko gospodarstvo pa predstavimo in primerjamo še ukrepe v tujini. Kot končno ugotovitev pa lahko strnemo, da je nadvse pomembno meddržavno sodelovanje na področju sive ekonomije, predvsem za lažji in boljši pretok informacij s področja obdavčitve in utaj. Obravnavana tema sive ekonomije je predmet mnogih srečanj evropskega vrha, saj želijo poenotiti in uzakoniti skupne smernice in strategije.
Keywords: siva ekonomija, delo na črno, obdavčitev, davčne utaje, ukrepi proti sivi ekonomiji, davčne blagajne
Published in DKUM: 06.07.2016; Views: 1569; Downloads: 300
Full text (962,42 KB) |
