| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Kazensko procesni vidik pregona davčnih deliktov : magistrsko delo
Sabina Berus, 2022, master's thesis

Abstract: Raziskava se osredotoča na procesni del kazenskega postopka in osmisli problematiko težavnosti umestitve delikta v kazensko procesno sfero; v nadaljevanju se opredeli do pomembnih institutov, kot so dokaz, pričanje in sankcija. Iz omenjenega razvije teze do katerih poda mnenje razvito na podlagi citirane literature. Na začetku je za delo pomemben način odkrivanja kaznivega dejanja, saj pojasnjuje, da gre za izjemno težko nalogo represivnega organa, tj. davčnega urada, ki mu kot edinemu podeli dovolj veliko težnjo in upravičenje za mnenje, ali je prišlo na davčnem področju do protipravnosti. Kot pomembna oseba v davčnem postopku se izkaže davčni svetovalec, ob predpostavki, da je ta vpet v proces na zadevnem primeru  raziskava ga izenači s pravnim svetovalcem, in čeprav v Zakonu o kazenskem postopku konkretno ni opredeljen med privilegiranimi pričami, kot so odvetnik, zdravnik, socialni delavec in psiholog, je v delu pojasnjeno, da se davčnega svetovalca lahko opredeli pod pojem druge osebe, ki za morebitno sled kaznivega dejanja izve med opravljanjem poklicne dejavnosti, zatorej ima možnost podaje samostojnega sklepa, ki naj temelji na moralni odločitvi o tem ali bo pričal zoper varovanca ali ne. Davčni svetovalec ima kot poznavalec pri izročitvi dokazov pomembno vlogo. V nalogi je podprto mnenje, da se dokaze pridobljene na nepravilen način strogo izloči, saj gre v primeru davčnega postopka za procesna subjekta v vertikalni ravni, zatorej naj bo izvedena dodatna skrbnost, kot pa je to značilno za civilne horizontalne postopke. Študija pri koncu obravnava sankcijo in kot glavni manjko omenjenega instituta navede dejstvo, da se ta izreče premalokrat, k čimer botruje ne dovolj poglobljena represija postopka odkrivanja davčnih deliktov. Skozi nalogo se spotikamo ob področja številnih rešitev, a naloga opozarja na deficit moralne samoosveščenosti posameznikov, kljub zgledno postavljenemu mehanizmu odkrivanja kaznivih dejanj. Pomemben cilj dela je osvetlitev približevanja subjektivne sodbe posameznika enakega zneska tatvine izenačenega z davčno utajo, kar bi po našem mnenju privedlo do bolj poglobljenega postopka odkrivanja in večjega učinka sankcije ter posledično preprečevanja davčno deliktnih ravnanj.
Keywords: davek, davčna zatajitev, dokaz, izvedenec, sankcija, davčni svetovalec, davčni delikt, priča
Published in DKUM: 10.08.2022; Views: 694; Downloads: 105
.pdf Full text (762,87 KB)

2.
Davčna kriminaliteta v teoriji in praksi
2017, professional monograph

Abstract: Davčna kriminaliteta je zaradi škode, ki jo povzroča državnemu proračunu in davkoplačevalcem, pogosto predmet diskusij. V svoji naravi je transnacionalna, ni omejena z družbenim slojem storilcev, zahteva pa aplikacijo določenih pravnih in ekonomskih znanj. Pri njenem preiskovanju se pogosto pojavi vprašanje, ali gre za kaznivo dejanje ali zgolj poslovno prakso, kar v številnih primerih predstavlja tudi obrambno strategijo vpletenih. Posledično je odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje davčne kriminalitete izredno kompleksno, zato so multidisciplinarni preiskovalni pristopi običajno nujni. Monografija bralcu ponuja vpogled v davčno kriminaliteto, njeno kompleksnost pa predstavlja s teoretičnega in praktičnega vidika. Izpostavlja vprašanja pravne kvalifikacije, izmenjave podatkov, uporabo kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, vlogo politike in vprašanje znanstvenega raziskovanja te tematike.
Keywords: davčna kriminaliteta, davčna zatajitev, preiskovanje, Panamski dokumenti, multidisciplinarni preiskovalni pristop
Published in DKUM: 22.12.2017; Views: 2402; Downloads: 460
.pdf Full text (3,35 MB)
This document has many files! More...

3.
PREPREČEVANJE SISTEMSKIH UTAJ DDV S POUDARKOM NA AKTIVNI DAVČNI OBRAVNAVI "KANALSKIH DRUŽB"
Mateja Škof Kurnik, 2016, master's thesis

Abstract: Goljufije na področju DDV se znotraj držav članic EU pojavljajo v različnih oblikah, od sive ekonomije, lažnih zahtevkov za vračilo, nezakonitih odbitkov, ... Splošno pravilo obdavčitve med državami članicami EU zagotavlja, da so dobave blaga v drugo državo članico EU obdavčene po stopnji in pogojih te namembne države članice EU. Takšna ureditev obdavčitve sistem DDV izpostavlja utajam. Najpogostejša vrsta utaje, ki izkorišča takšen sistem, je tako imenovana " Intra-Community Missing Trader " (MTIC) utaja – tukaj gre za kombinacijo domačih dobav znotraj države članice EU (DDV se obračuna), z dobavami med državami članicami EU (oproščene DDV). Takšne goljufije organizirajo kriminalne združbe. V zadnjih letih je opaziti vedno večje vključevanje trgovcev iz tretjih držav. Eden izmed pomembnejših subjektov v takšni dobavni verigi je tudi kanalska družba. To je družba, ki sodeluje v transakcijah, ki so vključene v davčno utajo v drugi državi. Njena naloga je, pridobiti blago iz ene države članice EU in ga dobaviti - kanalizirati v isto ali drugo državo članico EU. Iz sodb Sodišča Evropske unije je razvidno, da mora biti davčni zavezanec, ki je vedel ali bi moral vedeti, da je z nakupom sodeloval v transakciji, povezani z utajo, obravnavan kot udeleženec v tej goljufiji, ne glede na to, ali je od preprodaje blaga imel korist ali ne. Zaradi navedenega bi davčne uprave morale celovito aktivno davčno obravnavati kanalske družbe, tako na področju sprejemanja zakonodaje, ki bo preprečevala izvedbo utaje, na področju upravnega sodelovanja, kot tudi na področju odrekanja pravic kanalskim družbam v nadzornih postopkih, ki jim po sistemu DDV pripadajo (pravica do odbitka, pravica do oprostitve obračunavanja DDV), v kolikor so te vedele ali bi morale vedeti, da sodelujejo v sistemski utaji DDV. Boj proti utajam DDV zahteva tesno sodelovanje med državami članicami ter sodelovanje med davčnimi upravami, carino, policijo in tožilci, zahteva pa tudi učinkovite mehanizme za odkrivanje in preprečevanje davčnih utaj. MTIC utaje so organizirane s strani kriminalnih združb, zato je nujno potrebno te vrste utaj okvalificirati kot kazniva dejanja.
Keywords: DDV, sistemske utaje DDV, kanalska družba, neplačujoči gospodarski subjekt, mehanizmi za preprečevanje sistemskih utaj, vedel ali moral vedeti, davčna zatajitev.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2473; Downloads: 216
.pdf Full text (1,81 MB)

4.
TRISTRANSKI POSLI V SISTEMU DDV
Smiljan Murko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Evropske države so kmalu po drugi svetovni vojni dojele, da medsebojno povezovanje predstavlja ključ do uspeha pri doseganju ciljev v globalnem gospodarstvu. Leta 1957 se je oblikovala EGS, ki je omogočila skupni trg in uresničevanje prostega pretoka blaga, delavcev, storitev in kapitala. Enotni evropski akt iz leta 1987 je pomenil zavezanost cilju uresničevanja enotnega in notranjega trga, s podpisom Maastrichtske pogodbe oz. Pogodbe o EU iz leta 1992, pa se je skupnost z vpeljavo novih oblik sodelovanja, poleg gospodarstva še na področju obrambe in pravosodja, preimenovala v EU. V času tega združevanja so se države članice prek harmonizacije pravnih sistemov, izpeljane s pomočjo direktiv in uredb, postopoma odpovedovale svoji davčni suverenosti, da se bi na ta način dosegla ureditev, ki ne bi izkrivljala konkurence in pospeševala prost pretok blaga in storitev. Leta 1993 je bil vzpostavljen enoten evropski trg, ki je predvideval prost pretok blaga, storitev, oseb in denarja. Od takrat naprej je tudi v veljavi t.i. prehodni sistem obdavčitve, ki je omogočil odpravo mejnih prehodov in mejne kontrole med državami članicami. Zaradi lažjega poslovanja poslovnih subjektov v takšnem sistemu, je bilo potrebno uvesti določene izjeme pri obdavčevanju oz. določene poenostavitve. Primer takšne poenostavitve prestavljajo tudi tristranski posli, ki so podvrsta verižnih poslov in jih delimo na prave in neprave. Z vidika davčne obravnave nepravi tristranski posli veljajo za najzahtevnejše, ker se razlikujejo od primera do primera. Za njih ne veljajo poenostavitve pri obračunu DDV, kot to velja za prave tristranske posle. Pri pravih tristranskih poslih sodelujejo trije davčni zavezanci, ki so identificirani za namene DDV in sicer vsak v svoji državi znotraj EU. Dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj EU pridobitelju v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje prejemniku blaga v tretjo državo članico. V kolikor so izpolnjeni ti pogoji potem lahko v teh primerih upoštevamo predvidene oprostitve pri plačilu DDV. Tristranski posel je povezan z nakupom in prodajo blaga, pri katerem je pomembna identifikacija za DDV znotraj EU, ne pa tudi sedež zavezanca znotraj EU. Prav tako je zelo pomembna fizična pot blaga in pot računov. Trenutni sistem obdavčitve dovoljuje goljufije v poslovanju v okviru tristranskih poslov. Davčna zakonodaja je zapletena in zato marsikomu nejasna, tako da je občasno tudi Sodišče EU zaprošeno, da se v predhodnem postopku opredeli glede razlage ali veljavnosti zakonodaje EU.
Keywords: tristranski posli, DDV, triangulacija, pridobitev, dobava, verižni posli, samoobdavčitev, ID številka, rekapitulacijsko poročilo, davčni vrtiljak, missing trader, goljufija, davčna zatajitev, Direktiva Sveta št. 77/388/EGS, Direktiva Sveta št. 2006/112/ES, načelo namembne države, načelo države porekla, Sodišče EU
Published in DKUM: 21.09.2016; Views: 3354; Downloads: 290
.pdf Full text (1,39 MB)

5.
Davčna amnestija in davčna samoprijava
Robert Vižintin, 2016, master's thesis

Abstract: Davčne amnestije so tako zgodovinsko kot ozemeljsko razširjene. Zasledimo jih že v antiki. Danes se svet nahaja v finančni, dolžniški in gospodarski krizi in davčne amnestije so ponovno priljubljena tema med politiki. Z davčno amnestijo se lahko namreč v kratkem času povečajo davčni prihodki, ne da bi država uvedla nove davke oziroma povečala obstoječo davčno obremenitev, ter davčna baza, kar predstavlja za politike zelo mamljivo ponudbo. Vendar ima davčna amnestija poleg pozitivnih tudi negativne učinke, predvsem ima negativni vpliv na davčno moralo, kar dolgoročno vodi do nižjih davčnih prihodkov. V prvem delu magistrske naloge sem analiziral davčno amnestijo iz različnih vidikov, in sicer političnega, zakonodajnega in makroekonomskega, nadalje sem analiziral razloge za in proti davčni amnestiji, prvi del pa sklenil z analizo davčne amnestije v praksi. V drugem delu magistrske naloge sem analiziral širši vidik davčne samoprijave. Razlika med davčno amnestijo in davčno samoprijavo je v tem, da mora biti pri davčni amnestiji zakonsko določeno natančno obdobje, v katerem se izvaja, medtem ko se pri davčni samoprijavi to obdobje določi poljubno. Davčna amnestija je tudi ugodnejša od davčne samoprijave. Pri davčni amnestiji davčni zavezanec običajno plača le del utajenih davkov in to po nižji davčni stopnji od običajne, medtem ko mora pri davčni samoprijavi zavezanec v celoti plačati premalo plačane davke ter obresti. Institut davčne samoprijave je v Sloveniji pravni institut, opredeljen v ZDavP-2, ki ob izpolnitvi pogojev, določenih z zakonom, daje davčnim zavezancem upravičenja na področju prekrškovnega prava, na področju davčnega (upravnega) prava pa jih nekoliko sankcionira – s pribitkom na obresti. S tem se želi doseči, da bi davčni zavezanec nepravilnosti davčnemu organu sporočil čim prej. Uspešno izvedena samoprijava pa ne izključuje samodejno odgovornosti za katerega od kaznivih dejanj po KZ-1. Institut davčne samoprijave ne odpravi obstoja davčnega prekrška, temveč ga naredi nekaznivega, kar pa ne velja za kaznivo dejanje. Povedano drugače, »prostovoljnost« pri davčni samoprijavi je močno podprta z obljubo davčnemu zavezancu, da ne bo kaznovan, vendar pa se takšna zakonodajalčeva obljuba nanaša le na davčni prekršek, ne pa tudi na kaznivo dejanje. Zakonodajalec lahko torej s »povabilom« k davčni samoprijavi (četudi lahko povsem nehote) davčnega zavezanca zapelje, da sam sebe prijavi, da je storil (veliko hujše) kaznivo dejanje. Neprostovoljna samoovadba za kaznivo dejanje pa pomeni kršitev privilegija zoper samoobtožbo. V magistrski nalogi sem argumentiral tezo, da bi bilo potrebno učinke davčne samoprijave razpotegniti tudi na kazniva dejanja. Tako pravna ureditev instituta davčne samoprijave v Sloveniji ne bi več povzročala neenakopravne obravnave zavezancev za davek. S tem bi zakonodajalec tudi preprečil, da bi vabilo k priznanju davčnega prekrška pravzaprav lahko pomenilo samoovadbo za kaznivo dejanje. Neprostovoljna samoovadba za kaznivo dejanje pa bi pomenila kršitev privilegija zoper samoobtožbo. V zvezi s tem sem v magistrski nalogi analiziral privilegij zoper samoobtožbo, primerjal davčne prekrške in davčna kazniva dejanja, analiziral kaznivo dejanje davčne zatajitve po 249. členu KZ-1, primerjal davčni in kazenski postopek, analiziral dopustnost dokazov iz nekazenskih postopkov ter analiziral institut davčne samoprijave v Republiki Sloveniji.
Keywords: davčna amnestija, privilegij zoper samoobtožbo, davčni prekršek, davčno kaznivo dejanje, davčna zatajitev, davčni postopek, kazenski postopek, vzporedni postopek, davčna samoprijava.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 3101; Downloads: 304
.pdf Full text (1,43 MB)

6.
Dejavniki davčnega umika
Franc Žibert, 2008, published professional conference contribution

Keywords: davčni sistem, siva ekonomija, davčna zatajitev, nevtralni davek, davčni umik
Published in DKUM: 04.06.2012; Views: 4223; Downloads: 141
URL Link to full text

7.
UGOTAVLJANJE IN SANKCIONIRANJE KAZNIVEGA DEJANJA ZATAJITVE DAVŠČIN IN TEMU USTREZNIH PREKRŠKOV
Katja Svenšek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Davki predstavljajo največji vir javnih dohodkov, zato se jim posveča velika pozornost. Ker pa davek predstavlja za davčnega zavezanca breme, ta nenehno strmi k temu, da davek zmanjša. V Sloveniji poznamo dva načina izmikanja plačilu davka: zakonito izmikanje plačilu davka in nezakonito izmikanje plačilu davka. Nezakonito izmikanje plačilu davka je v slovenski zakonodaji opredeljeno kot kaznivo dejanje davčne zatajitve v 249. členu Kazenskega zakonika. S kaznivim dejanjem davčne zatajitve pa je tesno povezan tudi pojem davčnega prekrška. Meja med obema dejanjem je namreč tanka, jasno razlikovanje med pojmoma pa je zelo pomembno iz vidika sankcioniranja. Tako imamo na eni strani sankcioniranje po 249. členu Kazenskega zakonika za davčno zatajitev in sankcioniranje po Zakonu o prekrških za davčne prekrške. Za davčne prekrške odgovarjajo tudi pravne osebe skladno z Zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja.
Keywords: davčni prekršek, davčna zatajitev, carinski prekršek, tihotapstvo, hitri sodni postopek, redni sodni postopek, odgovornost pravne osebe za prekršek
Published in DKUM: 31.05.2011; Views: 4837; Downloads: 567
.pdf Full text (429,72 KB)

8.
RAZLIKOVANJE MED DAVČNIM IZOGIBANJEM, DAVČNIM ZAOBIDENJEM IN DAVČNO ZATAJITVIJO V DAVČNEM IN KAZENSKEM PRAVU
Jože Kozina, 2011, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge bom predstavil osnovne značilnosti treh modalitet davčnega izmikanja, in sicer davčno izogibanje, davčno zaobidenje in davčno zatajitev. Glede na to, da so prehodi med njimi v vsakodnevni davčni praksi običajno zelo zastrti in nedefinirani bom poskušal na podlagi praktičnih primerov izpostaviti in ponazoriti tiste opredelilne elemente, ki so za vsako izmed njih najbolj tipični in s tem tudi prepoznavni. Strokovno pravilno, pravno argumentirano in čimbolj predvidljivo umeščanje konkretnih davčno dejanskih stanov iz davčnega vsakdana, je ključnega pomena tako z vidika pravne varnosti samega davčnega zavezanca kot tudi z vidika tistih subjektov, ki so z določitvijo njegove vsakokratne davčne obveznosti in umestitvijo njegovih siceršnjih ravnanj, usmerjenih v njihovo izmikanje, tako ali drugače neposredno povezani. Da bi bile njihove tovrstne odločitve čimbolj pravilne, zakonite in pravočasne, izpostavljam tudi izjemno velik pomen poznavanja za strokovno pravilen opis potrebnih zakonskih in dejanskih gradnikov davčno kaznivega dejanja, ki bi se morali zrcaliti v vsakokratnih kazenskih ovadbah davčnega organa in policije oziroma obtožnih aktih državnega tožilca.
Keywords: davčno izmikanje, davčno izogibanje, davčno zaobidenje, kaznivo dejanje davčna zatajitev, korporacijski davek, davek na dodano vrednost, dohodnina, davčni zavezanec, kazenaki pregon, opis kaznivega dejanja
Published in DKUM: 11.05.2011; Views: 4519; Downloads: 1012
.pdf Full text (1,09 MB)

9.
ANALIZA DEJAVNIKOV (NE)USPEŠNOSTI ODKRIVANJA DAVČNIH ZATAJITEV NA PODROČJU POLICIJE
Dragana Trivunović, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Gospodarska kriminaliteta, po letnih poročilih policije, iz leta v leto narašča, z njim pa tudi kriminal na področju davčnih zatajitev. V zadnjih dveh letih naj bi bil vzrok za to večje število obravnavanih zadev tovrstnega kriminala ter gospodarska in finančna kriza. Policija je že začela z določenimi izboljšavami že obstoječih ukrepov za preprečevanje napredka kriminala na področju gospodarstva, vendar to še vedno ni dovolj. Za uspešnejše rešitve in ukrepe je potrebno najprej ustrezno in temeljito proučiti določene dejavnike, ki so vzrok hitremu napredku tovrstnega kriminala in nato poiskati ustrezne načine za njihovo izboljšanje. Slovenija je z vstopom v EU dobila priložnost za izboljšanje sodelovanja pri izmenjavi ustreznih podatkov, skupnem izobraževanju in izmenjavi izkušenj med organi pregona. To priložnost je potrebno močno izkoristiti.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, davčna zatajitev, predkazenski in kazenski postopek, knjigovodske listine.
Published in DKUM: 06.05.2011; Views: 2248; Downloads: 180
.pdf Full text (811,24 KB)

10.
DAVČNI PREKRŠKI
Petra Tertinek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Davčni prekrški so posebna vrsta prekrškov, ki jih opredeljuje davčna zakonodaja in so v pravni sistem Republike Slovenije umeščeni preko več posameznih zakonov, kar onemogoča jasen pregled, predvsem ko se pojavi vprašanje sankcioniranja. Razkropljenost onemogoča oziroma otežuje njihovo sistemsko obravnavo, prav tako pa posameznikom onemogoča seznanitev z njimi oziroma le-ta zahteva precejšen napor. Vse to se kaže tudi v preštevilnih postopkih za prekrške, ki obremenjujejo že tako preobremenjena sodišča in načenjajo vprašanja o pravičnosti prekrškovnega prava, hkrati pa opozarjajo na zgrešeni cilj, da sankcioniranje prekrškov ne polni le državne blagajne, temveč mora v državi predvsem zagotavljati red, ki mora temeljiti na načelu pravičnosti. Diplomsko delo obravnava razmejitev davčnih prekrškov od ostalih prekrškov in poudarja tudi ločnico med prekrški in kaznivimi dejanji in s tem v zvezi izpostavlja kaznivo dejanje davčne zatajitve. Predstavljen je sistem odgovornosti in sankcioniranja davčnih prekrškov na podlagi obravnave posameznih davčnih zakonov. Celotna obravnava temelji na upoštevanju davčnih zakonov in Zakona o prekrških — 1, v zvezi s katerim je predstavljen tudi postopek za prekrške in na temelju tega analiza pogostosti davčnih prekrškov na Koroškem in v Sloveniji.
Keywords: prekrški, davčni prekrški, globa, davčna zatajitev, prekrškovni organi, hitri postopek, statistika prekrškov
Published in DKUM: 27.09.2010; Views: 4101; Downloads: 539
.pdf Full text (433,11 KB)

Search done in 7.7 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica