1. Pridobitno ustarjanje igričarskih pretočnih vsebin v živoAlja Gracej, 2022, master's thesis Abstract: Streamanje različnih vsebin v živo je razmeroma nova dejavnost, ki v svetu še ni tako prepoznana – sploh med starejšimi generacijami. Z razumevanjem profitnosti te dejavnosti pa imajo težave tudi mlajše generacije, saj je princip njenega delovanja nov. Gre namreč za dejavnost, kjer občinstvo prostovoljno plačuje streamerju, ki to dejavnost izvaja na spletni platformi, da npr. igra video igre, jih zabava in z njimi komunicira. Za marsikoga se to sliši preveč preprosto in nerealno.
Streamanje je lahko zgolj zabava, lahko pa je tudi resen posel. To je odvisno od tega, kakšne cilje ima streamer pri opravljanju te dejavnosti, kako ga podpre občinstvo, na to pa lahko vplivajo še drugi dejavniki. Ko ta dejavnost postane dobičkonosna jo je potrebno primerno obravnavati, da postopamo v skladu z veljavno davčno zakonodajo določenega območja. Problem pri streamanju je, da je potrebno upoštevati več različnih zakonov iz zelo različnih območij hkrati. Povrhu pa gre za novejšo dejavnost, kar zahteva še toliko bolj poglobljeno obravnavo. Magistrsko delo preko poglobljenih intervjujev streamerjev predstavlja streamanje v živo kot pridobitno dejavnost. Za področje Slovenije pa obravnava tudi načine, s katerimi se lahko to dejavnost prijavi pri davčnem uradu.
Poleg tega tudi samo streamanje zahteva izvedbo po določenih smernicah in pravilih, ki jih določa platforma za streamanje. K temu jih v nekaterih primerih obvezuje določena zakonodaja, v nekaterih primerih pa se zaradi različnih vzgibov zanje odločajo sami. Streamer mora tako zelo dobro raziskati vse predpise in pravila, da jih lahko razume in upošteva. Tu sta problematični predvsem področji varstva osebnih podatkov in pravic intelektualne lastnine, saj so s pojavom interneta prišla tveganja in slabosti, ki jih do takrat niso poznali. Magistrsko delo širše obravnava ukrepe in aktivnosti za varstvo pravic osebnih podatkov in pravic intelektualne lastnine na platformah za streamanje v živo.
Keywords: Davčna zakonodaja, osebni dohodek, streamanje v živo, varstvo osebnih podatkov, varstvo pravic intelektualne lastnine
Published in DKUM: 09.06.2022; Views: 898; Downloads: 82
 Full text (1,69 MB) |
2. Nova davčna reforma 2019/2020 in seznanjenost javnosti z njoKatja Kesner, 2020, undergraduate thesis Abstract: V Republiki Sloveniji je s 1. 1. 2020 pričela v celoti veljati nova davčna zakonodaja. Z davčno reformo, temelječo na spremembah, dopolnitvah in novostih štirih temeljnih zakonov s področja davčne zakonodaje, si država prizadeva za pravičnejšo razporeditev davčne obremenitve fizičnih in pravnih oseb. Zlasti zaradi razbremenitve dohodninske lestvice, zvišanja obdavčitve kapitala in uvedbe splošne minimalne obdavčitve podjetij naj bi se zvišal neto dohodek državljanov, posledično pa se bo v državni proračun stekalo manj denarja za finančno podporo občin, kar namerava zakonodajalec nadoknaditi z doslednejšim pobiranjem davkov in poostreno davčno inšpekcijo za preprečevanje davčnih utaj in drugih davčnih goljufij. Rezultati raziskave diplomskega dela o seznanjenosti mariborske javnosti z davčno reformo so pokazali, da je javnost relativno dobro seznanjena z davčno reformo, zlasti s spremembo Zakona o dohodnini in dohodninske lestvice, o čemer so se ljudje v večini seznanili na televiziji. Vprašani so bili v splošnem mnenja, da nov davčni sistem – pa čeprav naj bi razbremenjeval tiste, ki delajo ne bo uspešen in učinkovit, saj ga ljudje v resnici dojemajo kot dodatno davčno obremenitev državljanov v novi zakonodajni preobleki.
Keywords: Davčna reforma, davki, davčna zakonodaja, dohodninska lestvica, dohodninska olajšava, davčna stopnja.
Published in DKUM: 28.09.2020; Views: 993; Downloads: 114
Full text (736,59 KB) |
3. Primerjalna analiza zakonske ureditve davčnega svetovanja v izbranih državah članicah euDavid Črešnik, 2020, master's thesis Abstract: V svetu, ki stremi k neprestanemu razvoju in tehnološkemu napredku, se razvijajo različne nove dejavnosti, ki nastajajo ob zaznanih potrebah na trgu. Ena izmed modernih dejavnosti je davčno svetovanje, ki se je v obliko, kot jo poznamo danes, preoblikovalo pred nekaj desetletji. Poklic davčnega svetovalca je postal nujen, saj podjetja ob neprestano spreminjajoči se davčni zakonodaji pomoč pogosto iščejo pri zunanjih izvajalcih, ki so ustrezno strokovno usposobljeni. Davčni svetovalec je tisti, ki rešuje davčne probleme in upravlja ter načrtuje davčne obveznosti zavezanca. V različnih državah se davčni svetovalci tudi različno imenujejo, vendar opravljajo enaka oz. podobna dela. Velika razlika med državami je v zakonski ureditvi področja. Nekatere države imajo popolnoma reguliran sistem in davčni svetovalci morajo izpolnjevati pogoje, da lahko izvajajo svojo dejavnost. Vstopni pogoji so običajno ustrezna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, delovne izkušnje in opravljen strokovni izpit. Obstaja pa dosti več držav, v katerih davčno svetovanje ni zakonsko urejeno in običajno ni vstopnih omejitev za opravljanje poklica, ker nimajo zakonodaje, ki bi definirala, kdo lahko opravlja ta poklic. Najbolj pogosto se z dejavnostjo v teh državah ukvarjajo računovodje, pravniki in drugi strokovnjaki z ekonomskega ali pravnega področja. Magistrsko delo je namenjeno primerjavi ureditev poklica davčnega svetovalca v izbranih državah. Na podlagi raziskovanja temeljne hipoteze se je ugotovilo, da so v Sloveniji vzpostavljeni temelji za implementacijo zakonodaje na področju davčnega svetovanja. Zakonska ureditev bi vsekakor prinesla več koristi kot slabosti. Evropske države z zakonsko urejenim sistemom, kot so Avstrija, Češka, Poljska in Slovaška, so se pri vzpostavitvi zakona o davčnem svetovanju zgledovale po Nemčiji, zato bi Slovenija pri ureditvi poklica davčnega svetovalca lahko prav tako sledila nemški praksi.
Keywords: davčno svetovanje, zbornica davčnih svetovalcev, zakon o davčnem svetovanju, davčni svetovalec, davčna zakonodaja, davčno pravo, davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, siva ekonomija
Published in DKUM: 20.08.2020; Views: 1331; Downloads: 159
Full text (1,14 MB) |
4. Kanaliziranje finančnih sredstev v davčne oaze : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostRok Guček, 2019, undergraduate thesis Abstract: Davčne oaze so države z veliko stopnjo tajnosti, ki imajo ugodne ali ničelne davčne obremenitve za tuja podjetja. V sami medsebojni konkurenci se odločajo za razvoj na posameznih področjih. V davčne oaze se steka ogromno finančnih sredstev, ki so lahko pridobljena na legalen ali kriminalen način. Tako se tudi v Slovenji srečujemo s pojavom transakcij v davčne oaze. Čeprav je Slovenija ena od najbolj varnih držav, se srečujemo s kriminaliteto belih ovratnikov in utajo davkov. Zato je bil namen diplomske naloge v teoretičnem delu predstaviti osnovne pojme, vezane na davčno oazo, vrste davčnih oaz in samo njihovo zlorabo. Cilj v empiričnem delu je bil ugotoviti, ali se posamezniki in podjetja odločajo za prenos finančnih sredstev v davčne oaze, da bi se izognili plačevanju davkov. Zanimalo nas je tudi, kakšni so ukrepi Slovenije v boju proti davčnim oazam in utaji davkov. Ugotovili smo, da je večina transakciji, ki so izvedene v davčne oaze, izpeljana zaradi izogibanja plačevanju davkov. Ugotovili smo tudi, da je slovenska zakonodaja v boju proti davčnim oazam dobra, saj smo po mednarodni oceni ena najbolj varnih in transparentnih držav. Vendar smo mnenja, da ne glede na slednji podatek, potrebujemo konstantno izvajanje inšpekcijskih nadzorov, sprememb v zakonodaji in sankcioniranje kršitev.
Keywords: diplomske naloge, davek, davčne oaze, podjetja offshore, davčna zakonodaja
Published in DKUM: 07.10.2019; Views: 1052; Downloads: 96
Full text (542,73 KB) |
5. Pregled in analiza uvedbe davčnih blagajn in davčno zakonodajnih novosti vezanih na dopolnilne dejavnosti na kmetijiMojca Kramberger, 2018, master's thesis/paper Abstract: Namen magistrskega dela je pregled novejše zakonodaje s področja obdavčitve dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in ugotoviti ali ZDavPR vpliva na število dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. V analizo smo vključili 90 nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Ugotovili smo, da je ZDavPR najbolj prizadel dopolnilne dejavnosti, katerih letni promet ne presega 3.500 EUR, saj je kar 62 % respondentov v času uvedbe davčnih blagajn razmišljalo o opustitvi dopolnilnih dejavnosti. 26 % nosilcev tistih dopolnilnih dejavnosti, ki so ustvarili manj kot 3.500 EUR letnega prometa, pa je dejavnost zaprlo. ''Iz analize izhaja, da omenjeni zakon ni bil glavni razlog za opustitev dopolnilnih dejavnosti. Kljub temu je zaradi uvedbe davčnih blagajn dopolnilno dejavnost opustilo 5,75% vseh nosilcev.
Keywords: ZDavPR, davčne blagajne, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, davčna zakonodaja
Published in DKUM: 12.10.2018; Views: 2286; Downloads: 141
Full text (973,84 KB) |
6. DAVČNA DISKRIMINACIJA RABLJENIH VOZIL V NOVIH DRŽAVAH ČLANICAH EVROPSKE UNIJEMihael Javornik Leskovar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Danes je mobilnost pomemben del našega življenja. Kako daleč smo prišli – od tega, da nam je bila vožnja z vlakom nekakšen luksuz in obred, do tega, da nam je vsakodnevna vožnja z avtomobilom nekaj tako samoumevnega, da je že skoraj nadležna.
V zadnjih sto letih smo prešli s potovanja s konjem do vožnje z avtomobili, letali in ladjami. Včasih nas je pri mobilnosti omejevala tehnologija, danes pa očitno birokracija.
Zato najprej pojasnjujem, kateri predpisi so pomembni za obdavčitev rabljenih vozil v Evropski uniji, katere članica je tudi Slovenija. Med predpise, ki urejajo to področje, spada predvsem 110. člen PDEU, pomembna je tudi Direktiva 83/182/EGS, najbolj pa ga ureja sodna praksa Sodišča Evropske unije. Nato je pojasnjeno, kakšne oblike davkov poznamo pri vozilih, kdaj pride do davčne diskriminacije uvoženih rabljenih vozil in kakšne oblike teh poznamo.
Hkrati so povzete težave zaradi davčne diskriminacije rabljenih vozil v novih državah članicah Evropske unije. Te se pojavijo v državah članicah, ko zakonodajni organi svoje nacionalne davčne zakonodaje ne uskladijo s pravom Evropske unije. Do neskladnosti pride, ko z davkom ob prvi registraciji vozila plačnik davka plača večjo vsoto davka za rabljeno vozilo, uvoženo iz druge države članice, kot pa ga v nakupni ceni vsebuje enakovrstno domače rabljeno vozilo.
Do tega pa prihaja zato, ker to področje na ravni Evropske unije še ni ustrezno urejeno. Evropska komisija je sicer podala predloga dveh direktiv, s katerima bi to uredila, vendar nista bila sprejeta, in sicer zato, ker med državami članicami ni ustreznega konsenza, po drugi strani pa zaradi premajhne moči Evropske unije na vplivanje na zakonodajo držav članic.
Podrobno so obravnavana opozorila, ki so pravna sredstva Evropske komisije, s katerimi opomni državo članico na neskladje njenega nacionalnega prava s pravom Evropske unije. Poleg opozoril je obravnavana tudi sodna praksa Sodišča Evropske unije s tega področja. Zaradi pomanjkanja konkretnih zakonodajnih aktov Evropske unije sodna praksa zagotavlja smernice, na katere se lahko oziroma se morajo opreti države članice, da ne uvedejo katerega od davkov, ki se ga izračuna na podlagi diskriminatorne davčne stopnje ali osnove.
V zaključku pa so podane moje osebne rešitve za zmanjšanje ali celo odpravo davčne diskriminacije rabljenih vozil v državah članicah Evropske unije. Te pa se navezujejo predvsem na predlog Direktive Evropske komisije iz leta 2005 in na večjo povezanost ter moč poseganja Evropske unije na področje nacionalne zakonodaje. Seveda pa v obratni smeri enakovredno urejanje politike Evropske unije s strani vseh držav članic Evropske unije.
Keywords: davčna diskriminacija, rabljena vozila, Evropska unija, Sodišče EU, prosti pretok blaga, diskriminatorna zakonodaja, zakonodaja EU, registracija rabljenih vozil, oblika davkov za vozila ob prvi registraciji, vrste obdavčitve pri vozilih, kdaj pride do davčne diskriminacije, oblike davčne diskriminacijepredhodno odločanje Sodišča EU v zvezi z diskriminatorno obdavčitvijo rabljenih vozil, utemeljenost okoljevarstvenega vidika za višjo obdavčitev rabljenih vozil, opozorila Evropske komisije zaradi neskladnosti nacionalne zakonodaje o obdavčitvi z zakonodajo EU, rešitve za davčno diskriminacijo rabljenih vozil, razlogi za davčno diskriminacijo, progresivni in proporcionalni davki, 110. člen PDEU
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 2554; Downloads: 135
Full text (1,09 MB) |
7. NEKONSISTENTNOST DAVČNE ZAKONODAJE Z ZAKONOM O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJUMagdalena Jakob, 2016, master's thesis Abstract: Raziskovalna naloga obravnava področje ureditve obdavčitve davčnih zavezancev v stečajnih postopkih in na podlagi proučitve in analize ureditve obdavčitve po posameznih zakonih izpostavlja primere nekonsistentnosti določb davčne in stečajne zakonodaje. Predstavljen je vpliv trenutnih zakonskih rešitev v davčni kot tudi v stečajni zakonodaji na višino razpoložljive stečajne mase za poplačilo upnikov stečajnega dolžnika in na uresničevanje temeljnih načel stečajne zakonodaje.
Raziskava je omejena na dve najpogostejši vrsti stečajnega postopka, to je na stečajni postopek nad pravno osebo in na postopek osebnega stečaja. Davčna zakonodaja vsebuje zelo malo zakonskih določb, ki bi se nanašale izključno na obdavčitev davčnih zavezancev v času stečajnega postopka, v večini primerov se uporabljajo splošna zakonska določila, ki pa ne rešujejo specifičnih dogodkov nastalih v času stečajnega postopka. Stečajni postopek se vodi s ciljem čim večjega in pravičnega poplačila upnikov stečajnega dolžnika. Zaradi nekonsistentnosti davčne in stečajne zakonodaje pa obdavčitev davčnih zavezancev v stečajnih postopkih ni vedno optimalna, kar privede do neupravičenega zmanjšanja stečajne mase in nedoseganja osnovnega cilja in namena vodenja stečajnih postopkov.
Keywords: stečajni postopek, insolvenčna zakonodaja, davčna zakonodaja, obdavčitev v stečajnih postopkih, nekonsistentnost davčne zakonodaje
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1316; Downloads: 126
Full text (641,28 KB) |
8. Posebnosti združevanja denarnih sredstev z davčnega vidika v nekaterih evropskih državah in v SlovenijiTina Ajster, 2016, master's thesis Abstract: V nalogi smo obravnavali enega izmed sistemov poslovanja z denarnimi sredstvi, to je združevanje denarnih sredstev, s katerim lahko skupine družb ustvarijo pomembne finančne prihranke. Osredotočili smo se na davčne ugodnosti in tveganja, ki lahko nastopijo ob vpeljavi takšnega sistema v skupini družb nastopijo. Seveda davčne posledice redkokdaj odvrnejo skupino družb od vzpostavitve sistema združevanja denarnih sredstev, saj so pri takšnih projektih na prvem mestu vedno poslovni cilji in uspehi, vendar pa lahko davčne posledice pomembno vplivajo na končno strukturo združevanja denarnih sredstev. Posledično je potrebno upoštevati davčne učinke pri vzpostavitvi združevanja denarnih sredstev, saj v nasprotnem primeru prihranki iz tega naslova morda ne bodo optimalni. V nalogi smo predstavili davčne učinke združevanja denarnih sredstev v nekaterih evropskih državah kot tudi v Sloveniji.
Keywords: združevanje denarnih sredstev, davčna zakonodaja, magistrska naloge, davki, povezane osebe, obresti
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1483; Downloads: 241
Full text (988,64 KB) |
9. ANALIZA OBDAVČITVE DOHODKA PRAVNIH OSEB KNEŽEVINE LIECHENSTEIN V PRIMERJAVI Z OBDAVČITVIJO V SLOVENIJITatjana Valek, 2013, master's thesis Abstract: S procesom globalizacije ter zaradi zahtev kapitalskih trgov po vedno večjem dobičku so se številna podjetja zaradi optimizacije davčnega bremena preselila v davčno ugodnejše okolje.
Davek od dohodkov pravnih oseb je eden izmed najbolj kompleksnih davkov. Za pravne osebe ima ta davek neposredni vpliv na uspešnost poslovanja, za državo pa je davek od dohodkov pravnih oseb ekonomski instrument, ki prinaša javnofinančne prihodke.
Da bi dosegle konkurenčno prednost, so v zadnjih letih številne države (med njimi tudi Liechtenstein) izvedle več davčnih reform. Mednarodni trendi novejših zakonov so enostavnost, preglednost in konkurenčnost ter tudi znižanje davčne stopnje in obremenitve.
Praksa namreč kaže, da davčna politika ni pomembna samo za državljane neke države, ampak pomembno vpliva tudi na konkurenčno sposobnost davčnega okolja.
Slovenija lahko le z ustrezno davčno reformo in prilagoditvijo drugih zakonov vzpostavi ugodnejšo davčno klimo in konkurenčno okolje ter tako postane zanimiva tudi za tuje investitorje. Vsekakor pa sta reforma davčnega sistema in prilagoditev drugih zakonov potrebna takoj.
Če želi Slovenija povečati davčne prihodke, potrebuje spodbudno davčno politiko, širitev davčne osnove ter povečanje števila zavezancev. Pri tem bi lahko izhajali iz izkušenj Liechtensteina, ki se zaveda pomena in vpliva davčne zakonodaje na pravne osebe ter tudi učinkov, ki jih ima ustrezna davčna zakonodaja na gospodarstvo in proračun države.
Z izvedbo davčne reforme bo lahko tudi Slovenija postala zanimivo območje tako za obstoječe kakor tudi nove davčne zavezance, kar bo vplivalo tudi na povečanje davčnih prihodkov.
Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, davčna zakonodaja EU, davčna obveznost, davčna osnova, davčne olajšave, davčne stopnje, odprava dvojne obdavčitve, obdavčitev pravnih oseb v Sloveniji, obdavčitev pravnih oseb v Liechtensteinu
Published in DKUM: 08.07.2015; Views: 1825; Downloads: 254
Full text (1,35 MB) |
10. DAVČNI UČINKI SPREMEMB VIŠINE OSNOVNEGA KAPITALA V DRUŽBI Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO Z VIDIKA DRUŽBENIKOV DRUŽBEMaja Stepišnik, 2014, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili problematiko sprememb osnovnega kapitala v družbi z omejeno odgovornostjo z davčnopravnega in korporacijskopravnega vidika. Gre za kompleksno prepletanje davčne zakonodaje s korporacijskim pravom. Podrobno smo proučili davčne učinke različnih vrst sprememb osnovnega kapitala družbe in pri tem ločeno predstavili davčne učinke z vidika družbenikov, ki so fizične osebe, in davčne učinke z vidika družbenikov, ki so pravne osebe.
Davčni učinki z vidika družbenikov se prvotno nanašajo na povečanje osnovnega kapitala (efektivno in nominalno), v nadaljevanju pa na področje zmanjšanja osnovnega kapitala (efektivnega, nominalnega in osnovnega kapitala z umikom poslovnega deleža). Pri prvi obravnavani problematiki smo želeli poudariti, da davčna zakonodaja nominalno povečanje osnovnega kapitala obravnava v nasprotju z določbami Zakona o gospodarskih družbah. Upošteva se namreč, da družbenik pri nominalnem povečanju osnovnega kapitala prejme nov poslovni delež. V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah družbenik ne pridobi novega poslovnega deleža, temveč gre pri tej obliki spremembe osnovnega kapitala zgolj za spremembe abstraktnih korporacijskopravnih kategorij (osnovnega vložka) z namenom, da se ohranja proporcionalni lastniški interes v družbi. Samo dejstvo, da je družba povečala osnovni kapital iz sredstev družbe, ne vpliva na knjigovodsko vrednost poslovnega deleža, niti ne na njegovo tržno vrednost. Ko družba poveča osnovni kapital iz sredstev družbe, se določi, da ima večji nominalni znesek osnovnega kapitala. S takšnim načinom povečanja osnovnega kapitala družbe imajo družbeniki manjšo možnost izplačil iz družbe, upniki pa imajo večje jamstvo.
Na osnovi pravkar navedenih sklepnih ugotovitev predlagamo upoštevanje posebnosti nominalnega povečanja osnovnega kapitala s strani davčne zakonodaje in primarno upoštevanje določb Zakona o gospodarskih družbah, kjer se za odločitev, ali gre za davčno obveznost ali ne, upošteva meritev učinkov nominalnega povečanja osnovnega kapitala v prihodnosti.
V magistrski nalogi je nadalje predstavljena davčnopravna problematika financiranja družb z omejeno odgovornostjo z vidika družbenikov, pri čemer so izpostavljeni davčni učinki naknadnih vplačil z vidika družbenikov in z vidika družbe. Pri ugotavljanju davčno optimalnega načina financiranja družbe z omejeno odgovornostjo smo ugotovili, da je z vidika optimiranja davčne obremenitve dolžniško financiranje prednostni način financiranja, saj si podjetje na podlagi dolžniškega financiranja ustvarja davčni ščit. Podjetja, ki se financirajo z dolžniškim kapitalom, imajo tako manjšo davčno osnovo, višje davčne prihranke (ki se lahko namenijo za nadaljnje investiranje, izplačila družbenikom itd.), nižje stroške povprečnega stroška kapitala in večjo tržno vrednost podjetja.
Keywords: osnovni kapital, povečanje osnovnega kapitala, zmanjšanje osnovnega kapitala, spremembe osnovnega kapitala, družba z omejeno odgovornostjo, Zakonom o gospodarskih družbah, davčnopravna problematika financiranja družb z omejeno odgovornostjo, davčna zakonodaja, optimalno financiranje.
Published in DKUM: 28.05.2014; Views: 5134; Downloads: 1430
Full text (1,66 MB) |
