Search the digital library catalog

Abstract: V Republiki Sloveniji je s 1. 1. 2020 pričela v celoti veljati nova davčna zakonodaja. Z davčno reformo, temelječo na spremembah, dopolnitvah in novostih štirih temeljnih zakonov s področja davčne zakonodaje, si država prizadeva za pravičnejšo razporeditev davčne obremenitve fizičnih in pravnih oseb. Zlasti zaradi razbremenitve dohodninske lestvice, zvišanja obdavčitve kapitala in uvedbe splošne minimalne obdavčitve podjetij naj bi se zvišal neto dohodek državljanov, posledično pa se bo v državni proračun stekalo manj denarja za finančno podporo občin, kar namerava zakonodajalec nadoknaditi z doslednejšim pobiranjem davkov in poostreno davčno inšpekcijo za preprečevanje davčnih utaj in drugih davčnih goljufij. Rezultati raziskave diplomskega dela o seznanjenosti mariborske javnosti z davčno reformo so pokazali, da je javnost relativno dobro seznanjena z davčno reformo, zlasti s spremembo Zakona o dohodnini in dohodninske lestvice, o čemer so se ljudje v večini seznanili na televiziji. Vprašani so bili v splošnem mnenja, da nov davčni sistem – pa čeprav naj bi razbremenjeval tiste, ki delajo ne bo uspešen in učinkovit, saj ga ljudje v resnici dojemajo kot dodatno davčno obremenitev državljanov v novi zakonodajni preobleki.
Keywords: Davčna reforma, davki, davčna zakonodaja, dohodninska lestvica, dohodninska olajšava, davčna stopnja.
Published in DKUM: 28.09.2020; Views: 993; Downloads: 114
Full text (736,59 KB)

Abstract: Davčna zakonodaja ima v državah pomemben vpliv na gospodarstvo. Pobiranje davkov je glavni vir financiranja državnega proračuna, v katerem davek na dohodek pravnih oseb ne predstavlja največji delež davčnih prihodkov. Za državo ta davek ni toliko pomemben v smislu višine prejetega davka, kot v samem vplivu na rast gospodarstva, saj lahko podjetja več zaposlujejo ter vlagajo v davčno manj obremenjenem okolju. Pravna oseba, ki je davčni rezident Slovenije ali Avstrije, je davčni zavezanec za svoj svetovni dohodek, ki ga določa slovenska oz. avstrijska davčna zakonodaja. Pravna oseba pripravi davčno bilanco, v kateri navede vse obdavčljive prihodke ter odhodke. Pravni osebi v obeh državah pripadajo tudi davčne olajšave. Davek na dohodek oz. dobiček se po davčni stopnji obračuna od osnove za davek, ki se določi v davčni bilanci. Davčni dobiček oz. osnova za davek se razlikuje od čistega poslovnega dobička iz izkaza poslovnega izida, ki je pripravljen v skladu z računovodskimi standardi. Diplomska naloga prikazuje direktno primerjavo obdavčitve dohodka delniške družbe v Sloveniji in Avstriji. Med Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2) in avstrijskim ekvivalentnim zakonom Körperschaftsteuergesetz (KStG) je veliko skladnosti, ključne razlike pa so opazne pri davčni stopnji in davčnih olajšavah. Odhodki podjetij, ki so povezani z zaposlitvijo invalidov, z vlaganjem v raziskavo in razvoj, z donacijami in podobnimi odhodki, se v posameznih državah davčno obravnavajo različno. Običajno je ugodnost takšnega odhodka v obliki davčne olajšave, ki v davčni bilanci podjetja zmanjšuje davčno osnovo ter manjša obveznost za davek podjetja. Slovenija in Avstrija sta članici Evropske unije, zato je davčna obravnava čistega poslovnega izida podobna. Določeni poslovni prihodki in odhodki se zaradi svojega vira sploh ne priznajo ali pa se priznajo le delno. Z vidika davčnega rezidenta je obdavčitev dohodka delniške družbe v Sloveniji ugodnejša kot v Avstriji. Slovenski davčni zavezanec lahko uveljavlja več davčnih olajšav, prizna pa se mu tudi več poslovnih odhodkov. Razlike so vendarle majhne, kar je zaradi članstva v EU tudi pričakovano. Za nemoteno delovanje trga Evropske unije je potrebna harmonizacija, saj posamezne davčne politike ne smejo povzročati večjih neskladnosti in posledično davčno diskriminacijo. Obravnavano podjetje SI d.d. je v davčni bilanci izkazalo nižjo osnovo za davek v primerjavi z podjetjem AT AG, ki predstavlja avstrijskega davčnega zavezanca. Razlog leži v tem, da je v obravnavanem primeru več davčnih olajšav, kot tudi več davčno priznanih odhodkov pripadalo slovenskemu davčnemu zavezancu. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb je za davčno obdobje 2016 v Avstriji za 6% višja kot v Sloveniji. Iz ugotovitev lahko sklepamo, da je obdavčitev dobička delniških družb oz. pravnih oseb v Sloveniji ugodnejša kot v Avstriji.
Keywords: Davek od dohodka, pravna oseba, davčna olajšava, davčni zavezanec, čisti dobiček, davčna bilanca
Published in DKUM: 30.10.2017; Views: 1456; Downloads: 226
Full text (1,43 MB)

Abstract: »Na tem svetu razen smrti in davkov ni nič zanesljivega.« (Benjamin Franklin, 1789) Davki tako ali drugače zadevajo skoraj vsakega posameznika. Vsakdo, ki razpolaga s premoženjem ali ustvarja prihodek, je zavezan plačevati davke. Razlikujemo med posrednimi in neposrednimi davki. Preprosto povedano, posredne davke plačujemo skupaj s ceno blaga ali storitve. Posredni davki so že vključeni v končno ceno, ki jo plačamo. Neposredni davki pa so odmerjeni neposredno zavezancu. Pri neposrednih davkih gre predvsem za obdavčitev prihodka in premoženja zavezanca. Dohodnina je eden izmed neposrednih davkov in obdavčuje dohodek fizičnih oseb. Vsakdo, ki v Republiki Sloveniji ustvari dohodek ali je rezident Republike Slovenije in ustvari prihodek v tujini, je zavezanec za plačilo dohodnine. Med davčnimi prihodki proračuna za leto 2016 je načrtovano, da bo imela dohodnina tretji največji delež, takoj za DDV in trošarinami, in naj bi pomenila 11,2 % državnega proračuna. Bistveno večji delež (ponekod tudi bistveno več kot 50 %) prihodkov pa pomeni v proračunu občin. Sistem obračunavanja dohodnine določa Zakon o dohodnini. Hkrati določa tudi sistem olajšav, ki zavezancem znižujejo davčno osnovo in s tem višino davčne obveznosti. Sistem davčnih olajšav je pomembno orodje davčnega sistema, saj lahko z njim uveljavlja različne socialne korektive in politične cilje. Ker pa so se družbene in politične razmere v naši državi v zadnjih petindvajsetih letih korenito spreminjale, sta se spreminjali tudi davčna zakonodaja in z njo obdavčitev dohodkov fizičnih oseb. V tem obdobju se je spreminjal tudi sistem davčnih olajšav pri dohodnini, kar je podrobneje prikazano v tej diplomski nalogi.
Keywords: dohodnina, davčna olajšava, plačilo davka, obdavčitev fizičnih oseb, zmanjšanje davčne osnove, načelo davčne pravičnosti
Published in DKUM: 24.06.2016; Views: 1894; Downloads: 252
Full text (871,29 KB)

Abstract: Selitev prebivalstva zaradi iskanja boljših pogojev za življenje je prisotno že od nekdaj. Ta pojav je bil aktualen že pred prvo svetovno vojno (v ZDA), kot tudi med obema svetovnima vojnama (Južna Amerika in Evropa). Prav tako je bilo povečano izseljevanje v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. Stoletja (Evropa). Seveda pa je migracija prisotna tudi danes. Ob tem se seveda pojavlja vprašanje kdo prejme obdavčitev dohodka na določenem ozemlju. V Evropski Uniji še nimamo splošnega predpisa, ki bi urejal obdavčitev dohodkov državljanov EU. Vsaka država ima svoje zakone in predpise po katerih se ravna. Določeni sporazumi (konvencije) urejajo izogibanje dvojnega obdavčevanja, vendar tudi ti ne urejajo odnose z vsemi državami. Namen tega diplomskega dela je predstaviti migracije Slovencev, katere države najbolj privlačijo slovenske državljane in zakaj. Ob tem tudi predstaviti sistem obdavčevanja dohodkov, ter sistem dvojnega obdavčevanja. Glavni cilj te naloge pa bo predstaviti posebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante ter opozoriti na probleme, ki iz nje izhajajo, ter njeno ukinitev in razloge za to. Ob tem predstaviti načelo enakosti in kje prihaja do obravnave tega načela v našem primeru. Prav tako predstaviti in primerjati davčni sistem Avstrije in njihovo ureditev obdavčenja migrantov. Zaradi migracij pa pogosto prihaja do težav z dvojno obdavčitvijo, ki je urejena med državami z raznimi konvencijami in sporazumi. Države se s tem različno spopadajo. V Sloveniji so uvedli tako imenovano posebno davčno olajšavo, ki pa je bila z novim letom 2014 ukinjena. Seveda to predstavlja problem za migrante, ki delajo za preživetje sebe in družine v tujini. Vendar tudi država prihaja iz stališča, ki ima močne argumente.
Keywords: migracija, migracije Slovencev, dvojna obdavčitev, posebna davčna olajšava, Avstrija, dnevni čezmejni migranti, obdavčitev v Avstriji, načelo enakosti.
Published in DKUM: 06.08.2014; Views: 1840; Downloads: 412
Full text (1,14 MB)

Abstract: V diplomskem delu govorimo o obdavčitvi dejavnosti samostojnega podjetnika v Sloveniji v primerjavi z Evropsko unijo. Mnogi posamezniki v Sloveniji, ki imajo dobro poslovno idejo se odločijo za opravljanje podjetniške dejavnosti kot samostojni podjetniki, predvsem zaradi enostavne, hitre in brezplačne ustanovitve. Dohodnina je davek, ki obdavčuje dohodek fizičnih oseb, zato je z vidika prebivalstva zelo pomembno dobro poznavanje davčne zakonodaje. Večina davkoplačevalcev stremi k čim manjšemu plačilu davkov, kar lahko dosežejo s poznavanjem davčnih stopenj, davčnih olajšav, davčnih oprostitev. Davčne stopnje so pomembne tako z vidika davkoplačevalcev kot z vidika države. Za davkoplačevalce predstavljajo pomembno sredstvo za zmanjšanje davčne obveznosti, za državo pa predstavljajo pomembno sredstvo za doseganje političnih, ekonomskih in socialnih ciljev. Če je davčna stopnja nižja, pomeni večjo davčno konkurenčnost ter več tujih investicij, s tem pa višjo gospodarsko rast.
Keywords: dohodnina, samostojni podjetnik, davek od dohodka fizičnih oseb, davčni sistem, davki, davčna stopnja, davčna olajšava, davčne oaze, dvojna obdavčitev
Published in DKUM: 10.07.2013; Views: 1872; Downloads: 434
Full text (339,08 KB)