| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Obdavčitev dediščin in daril v Republiki Sloveniji
Pina Kač Silić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Davki nas spremljajo na vsakem koraku vsakdanjega življenja – kot državljani Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) moramo plačati davek na hrano, pijačo, dohodek, nepremičnine, premičnine pa tudi na dediščine in darila. Vsak v življenju vsaj enkrat nekaj podeduje ali dobi kot darilo, kar pomeni, da je dolžan plačati davek. Kakšen davek in višino le-tega določuje predvsem od koga so dediščino oziroma darilo prejeli. V RS so davki na dediščine in darila urejeni v Zakonu o davku na dediščine in darila (v nadaljevanju ZDDD), ki je pričel veljati 1. januarja 2007. Določbe tega zakona so prilagojene razmeram sodobnega sveta in novim oblikam celote premoženjskopravnih razmerij, katerih predmet je darovanje oziroma dedovanje. Členi tega zakona določajo od predmeta obdavčitve, davčnega zavezanca do davčnih stopenj in davčnih oprostitev. Dediči oziroma obdarjenci so razvrščeni v ustrezne dedne rede, ki so določeni po ZDDD. Ti dediči spadajo v pojem davčnih zavezancev za davek na dediščine in darila, ki so lahko bodisi fizične osebe ali civilno-pravne osebe. S tem davkom je obdavčeno premoženje, ki ga fizična ali civilno-pravna oseba prejme kot dediščino ali darilo. Zato davek na dediščine in darila sodi med premoženjske davke. Pri tem mora obstajati tudi davčna obveznost in/ali pravni naslov za prenos lastninske pravice. Stopnja davka, ki ga davčni zavezanec mora plačati, je odvisna od tega, v kateri dedni red je uvrščen. Tako velja dodati, da ta vrsta davka spada med osebne davke, saj se pri odmeri le-tega upoštevajo okoliščine zavezanca (na primer bližina sorodstva). Teh in drugih pojmov, ki sodijo na področje davka na dediščine in darila se bom globje dotaknila v diplomskem delu, zaključila pa bom s sklepnim delom, ki sestoji iz osnovnih ugotovitev in sklepnih misli.
Keywords: davek, dediščine in darila, davčna obveznost, davčni zavezanec, davčna stopnja, davčne oprostitve
Published: 20.12.2019; Views: 845; Downloads: 65
.pdf Full text (262,87 KB)

2.
Davčno obravnavanje trikotnih in verižnih poslov v sistemu DDV na področju mednarodne trgovine
Maruša Pozvek, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Vzpostavitev notranjega trga je temeljni razlog za uvedbo instituta tristranskih poslov. Prost pretok blaga, ki je ena izmed svoboščin EU, omogoča zaporedno prodajo blaga od prvega prodajalca do zadnjega kupca, ki jo sklenejo trije davčni zavezanci, vsak iz svoje države. Tristranske posle, ki so podvrsta verižnih poslov, delimo na prave in neprave. Kadar so davčni zavezanci vsak iz svoje države EU, govorimo o pravih tristranskih poslih, za katere je značilna poenostavitev, ki olajšuje pretok blaga znotraj EU in zmanjšuje administrativne obveznosti. Tristranski posli spadajo med najzahtevnejša področja, z vidika davčne obravnave. Posebej problematični so nepravi tristranski posli pri katerih je en člen fizična oseba, ima podjetje, ki je eden izmed členov v verigi, sedež izven EU, ali ko blago potuje iz prve države najprej v drugo in šele nato v tretjo državo. Pri nepravih tristranskih poslih za kombinacije dobav znotraj EU z izvozom in uvozom blaga je potrebna ustrezna davčna analiza, saj ne veljajo poenostavitve, zato se davčne rešitve razlikujejo od primera do primera. V praksi udeleženci v posameznih poslih pogosto zlorabljajo identifikacijske številke za DDV za protipravne namene, kot so različne goljufije in utaje davkov. Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je potrebno veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi bodisi državi članici ali tretji državi. Zapletena določila in definicije v direktivi DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Torej, če nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe lahko to privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko privedejo do resnih težav, kot je dvojno obdavčevanje ali pa do obdavčitve sploh ne pride. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU. S sistemom DDV in verižnimi posli so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja do sporov, ker mora vsak člen v verigi dokazovati, da je izpolnil vse svoje davčne obveznosti.
Keywords: Davek na dodano vrednost, davčna obveznost, verižni posel, tristranski posel, uvoz blaga, izvoz blaga, dobava blaga, pridobitev blaga, ID številka za DDV, mednarodna trgovina, davčne obveznosti, sistem DDV, trgovinske klavzule Incoterms.
Published: 22.02.2019; Views: 1554; Downloads: 266
.pdf Full text (5,05 MB)

3.
Davčne utaje pri oddajanju nepremičnin
Igor Kotarščak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Davki predstavljajo glavni proračunski prihodek, s katerim država financira svoje delovanje. Poznamo več različnih vrst davkov in eden izmed njih je tudi davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Sem spadajo premičnine in nepremičnine, katerim smo se mi posvetili. Ker pa posamezniki niso najbolj naklonjeni plačevanju davkov, se pojavljajo davčne utaje, ki so predmet obravnave našega diplomskega projekta. Področje nepremičnin je po našem mnenju pomembno gospodarsko področje, ki veliko prinese v državni proračun. Odločili smo se, da ravno zato v diplomskem projektu predstavimo nepravilnosti, ki se dogajajo na tem področju v zvezi s plačevanjem davčnih obveznosti. V diplomskem projektu smo opredelili in na kratko predstavili sistem obdavčitve pri oddajanju nepremičnin, postopek, kako pridemo do davčne osnove, in davčne obveznosti. Zaradi primerjave smo enako naredili za Hrvaško. Predstavili smo sodobne poti oddajanja nepremičnin po spletu, kakšna je obdavčitev in načine davčne optimizacije na tem področju. Potem smo podrobneje predstavili davčne utaje pri oddaji nepremičnin, najprej z definicijo, kaj je davčna utaja, nato pa s primeri, ki se dogajajo v praksi. Na koncu smo predstavili še podatke o višini pobranih davkov ter številu davčnih nepravilnosti na navedenem področju.
Keywords: davek, dohodek, nepremičnina, davčna utaja, davčna obveznost, davčna osnova, davčna optimizacija.
Published: 25.10.2018; Views: 657; Downloads: 91
.pdf Full text (1,35 MB)

4.
OBRAČUNAVANJE DDV PRI VERIŽNIH TRANSAKCIJAH
Lilijana Kšela, 2016, master's thesis

Abstract: Med pomembnimi mejniki v razvoju evropskega sistema DDV moramo vsekakor omeniti 1. januar 1992, ko so bile odpravljene davčne meje med državami članicami Evropske unije. Če se je do tega datuma dobava blaga v drugo državo članico Evropske unije štela kot izvoz blaga, ki so ga nadzorovali carinski organi, je s tem dnem odpravljen oziroma prepovedan nadaljnji sistematičen nadzor blaga, ki se dobavlja iz ene države v drugo. Carinski organi so izgubili svoje pristojnosti za nadzor tega dela trgovine na notranjem trgu; obstoječe nadzorne mehanizme so nadomestili novi, pristojnost pa se je prenesla na davčne organe. Del nalog, ki jih je do vstopa Slovenije v Evropsko unijo opravljala carina, je odpadel na davčne zavezance. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je povečala tudi zunanjetrgovinska menjava. Zaradi povečanega poslovanja Slovenije z državami članicami Evropske unije so se začeli pojavljati tristranski posli in posledično tudi verižni posli med večimi udeleženci. Pravi tristranski posli potekajo med tremi udeleženci (pridobitelj, dobavitelj in prejemnik), ki so identificirani za davek na dodano vrednost v svoji državi Evropske unije. Blago poteka med udeleženci v verigi, in sicer od dobavitelja do prejemnika blaga. Pridobitelj nastopa med njima le kot neke vrste posrednik. Ti posli so z davčnega vidika v Zakonu o davku na dodano vrednost posebej urejeni. Problem nastopi pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih, npr. ko je eden od udeležencev fizična oseba, ko nastopa udeleženec iz tretje države, ko so udeleženi več kot trije davčni zavezanci, itd… V okviru magistrske naloge bom analizirala osnovne značilnosti pravih tristranskih poslov, nepravih tristranskih poslov in verižne posle. Glede na to, da je pri pravih tristranskih poslih določen kraj obdavčitve in pogoji, na osnovi katerih kupec ne obračuna DDV od pridobitve blaga, je potrebno pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih pred določitvijo kraja in časa nastanka davčne obveznosti ugotoviti, kje je dobavitelj prenesel lastništvo na blagu na pridobitelja in kje mu je izročil blago. Z davčnega vidika so ti posli zelo zahtevni, zato je v Šesti smernici določena posebna ureditev, ki želi te posle poenostaviti in jih obdavčit le enkrat.
Keywords: tristranski posli oziroma verižne transakcije, davčna obveznost, davek na dodano vrednost (DDV), obrnjeno davčno breme, identifikacijska številka za DDV, neplačujoči gospodarski subjekt, davčni vrtiljak, pridobitev blaga, dobava blaga, uvoz, izvoz, evropsko tržišče.
Published: 16.09.2016; Views: 1705; Downloads: 241
.pdf Full text (2,08 MB)

5.
ZNAČILNOSTI IN PASTI OPROSTITEV DDV PRI IZVOZNEM POSLOVANJU PODJETJA
Anita Šauperl, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Razvoj in uvedba DDV je v Sloveniji dosegla veliko sprememb in dopolnitev, ki so usklajene po Šesti direktivi Sveta 2006/112/ES. Do dopolnitev oz. sprememb je prihajalo zaradi preprečevanja dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih goljufij in utaj. O izvozu blaga govorimo takrat, ko je blago izneseno iz območja Evropske unije na območje tretjih držav, ki niso del carinskega območja Evropske unije. ZDDV-1 ureja prave oprostitve v 52. ZDDV-1 členu, saj ne nastane obveznost obračuna DDV, če lahko davčni zavezanec to dokaže z elektronsko listino oz. EUL. Pravi tristranski posli, ki so uvedli posledično z ukinitvijo državnih meja med državami članicami EU, državam članicam so omogočili lažje poslovanje na območju EU. Intrakomunitarne transakcije so z davčnega vidika velika konkurenčna prednost pred drugimi udeleženci, ki niso člani EU. Novost, ki jo je prinesla Direktiva Sveta 2008/8/ES, je najpomembnejša sprememba vse od uvedbe DDV, nanaša se predvsem na obdavčevanje storitev. Od 1. 1. 2010 je treba poleg poročanja o dobavi blaga poročati še o storitvi znotraj EU. Tudi čas poročanja se je skrajšal na mesečnega, tako da vsi davčni zavezanci, ki dobavljajo blago oz. opravljajo storitve na območju EU, postanejo mesečni davčni zavezanci z ID-številko za DDV.
Keywords: Davčna obveznost, obdavčene transakcije, oproščene transakcije, verižni posli, tristranski posli, intrakomunitarna dobava, DDV, ZDDV-1, PZDDV-1, promet blaga, izvoz.
Published: 09.06.2016; Views: 9964; Downloads: 73
.pdf Full text (797,25 KB)

6.
ANALIZA OBDAVČITVE DOHODKA PRAVNIH OSEB KNEŽEVINE LIECHENSTEIN V PRIMERJAVI Z OBDAVČITVIJO V SLOVENIJI
Tatjana Valek, 2013, master's thesis

Abstract: S procesom globalizacije ter zaradi zahtev kapitalskih trgov po vedno večjem dobičku so se številna podjetja zaradi optimizacije davčnega bremena preselila v davčno ugodnejše okolje. Davek od dohodkov pravnih oseb je eden izmed najbolj kompleksnih davkov. Za pravne osebe ima ta davek neposredni vpliv na uspešnost poslovanja, za državo pa je davek od dohodkov pravnih oseb ekonomski instrument, ki prinaša javnofinančne prihodke. Da bi dosegle konkurenčno prednost, so v zadnjih letih številne države (med njimi tudi Liechtenstein) izvedle več davčnih reform. Mednarodni trendi novejših zakonov so enostavnost, preglednost in konkurenčnost ter tudi znižanje davčne stopnje in obremenitve. Praksa namreč kaže, da davčna politika ni pomembna samo za državljane neke države, ampak pomembno vpliva tudi na konkurenčno sposobnost davčnega okolja. Slovenija lahko le z ustrezno davčno reformo in prilagoditvijo drugih zakonov vzpostavi ugodnejšo davčno klimo in konkurenčno okolje ter tako postane zanimiva tudi za tuje investitorje. Vsekakor pa sta reforma davčnega sistema in prilagoditev drugih zakonov potrebna takoj. Če želi Slovenija povečati davčne prihodke, potrebuje spodbudno davčno politiko, širitev davčne osnove ter povečanje števila zavezancev. Pri tem bi lahko izhajali iz izkušenj Liechtensteina, ki se zaveda pomena in vpliva davčne zakonodaje na pravne osebe ter tudi učinkov, ki jih ima ustrezna davčna zakonodaja na gospodarstvo in proračun države. Z izvedbo davčne reforme bo lahko tudi Slovenija postala zanimivo območje tako za obstoječe kakor tudi nove davčne zavezance, kar bo vplivalo tudi na povečanje davčnih prihodkov.
Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, davčna zakonodaja EU, davčna obveznost, davčna osnova, davčne olajšave, davčne stopnje, odprava dvojne obdavčitve, obdavčitev pravnih oseb v Sloveniji, obdavčitev pravnih oseb v Liechtensteinu
Published: 08.07.2015; Views: 1204; Downloads: 188
.pdf Full text (1,35 MB)

7.
DAVČNA IZVRŠBA NA PREMIČNINE
Nataša Matijašević, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Tako kot povsod po svetu, tudi v Republiki Sloveniji zavezanci moramo plačevati davke, katere zaračunavajo davčni organi. Število plačnikov davčnih obveznosti v zakonskem roku je zelo nizko, zaradi česar so davčni organi primorani postopati po institutu davčne izvršbe in davčnim zavezancem nameriti precejšnjo pozornost. Davčna izvršba je poseben upravni postopek, ki ga davčni organ izvaja v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Opravi se v primeru, če dolžnik svoje davčne obveznosti ne izpolni v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen za prostovoljno izpolnitev. Postopek davčne izvršbe se prične z izdajo sklepa o izvršbi. V skladu z zakonom lahko davčni organ uporabi samo tista sredstva izvršbe, ki so sorazmerna z višino dolga, ki ga je potrebno izterjati. Kljub temu, da ni pisanega pravila se davčni organ prvotno odločajo za davčno izvršbo na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva in na dolžnikove denarne terjatve, če pa le ta ni uspešna pa posežejo po davčni izvršbi na premičnine in ne nazadnje na dolžnikovo nepremično premoženje, delež družbenika v družbi, na premoženjske pravice in na vrednostne papirje. Postopek davčne izvršbe na premičnine je v ZDavP-2 izredno razčlenjen in podrobno opredeljen, saj se v zvezi z njim pojavlja največ težav. Postopek je dolgotrajen in zapleten. Z zakonodajo, določenimi pravili in načeli pa se usmerja delo davčnih organov, prav tako pa le ti ščitijo pravice zavezancev v postopku.
Keywords: davčna izvršba, davčna obveznost, izvršljivi naslov, sklep o izvršbi, premičnina
Published: 03.11.2014; Views: 1655; Downloads: 208
.pdf Full text (597,40 KB)

8.
INFORMATIZACIJA FINANČNEGA POSLOVANJA PODJETNIKA V GRADBENIŠTVU
Maja Matjašič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Podjetje ESTRIHI, Matjašič Ivan s.p., je za izdajo računov uporabljalo Microsoft Excel, kar je bilo zelo zamudno in nepregledno. Ker je vso dokumentacijo (razen izdaje računa) upravljala računovodkinja, g. Ivan Matjašič ni imel vedno vpogleda v poslovni izid in informacije o stroških poslovanja. Nastajali pa so tudi dodatni stroški zaradi napačno izdanih računov. Podjetnik je včasih pridobil netočne podatke o strankah. Dogajala so se tudi podvajanja podatkov itd. Po pogovoru z podjetnikom sem ugotovila, da podjetje potrebuje določene baze podatkov o strankah, dobaviteljih, storitvah, s pomočjo katerih bi lahko enostavno vnašal te podatke v obrazec za izdajo računa. Zato sem si zastavila cilj, da pomagam obrtniku izdelati enostaven in pregleden program za njegove potrebe, ki prikazuje poslovne informacije podjetja. Za programsko rešitev smo uporabili Microsoft Office Access 2010. Izdelali smo uporabno aplikacijo, ki omogoča uporabniku brez kakršnega koli znanja o Accessu izdajanje računov, vpogled v stroške poslovanja in prikaz poslovnega izida.
Keywords: Izdajanje računov, poslovni izid, davčna obveznost v gradbeništvu
Published: 23.09.2013; Views: 888; Downloads: 50
.pdf Full text (2,17 MB)

9.
davčna izvršba na poslovne deleže in nepremičnine
Ksenija Volšak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Davčni organ izterjuje davke oziroma prispevke, ki so prihodek državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti, ter prispevke, ki so prihodek Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Zavoda za pokojninsko zavarovanje. Prav tako izterjuje neplačane nedavčne obveznosti na podlagi tujih zahtevkov (neplačane globe ministrstva za notranje zadeve, mestnega redarstva, neplačane sodne takse, inšpekcijske odločbe ...) in tudi EU. Če davčni zavezanec davka ne plača v predpisanih rokih, davčni organ izda sklep o izvršbi ali nadaljuje z rubežem premoženja. V skladu s 145. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) je lahko povod za izvršbo katerikoli izvršilni naslov, ki nalaga davčnemu organu plačilo obveznosti, ne glede na to, ali gre za plačilo davka, obveznosti iz naslova prekrška ali druge vrste neporavnane obveznosti. Za izvršljivost izvršbe mora dolžnik premoženja davčnemu organu v predpisanem roku predložiti seznam premoženja. Če organ davka ne more izterjati iz premoženja dolžnika fizične osebe, ga izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne dobili od dolžnika v/po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja. Izvršba se začne, če je davčni dolg višji od 10 evrov. Sklep o izvršbi praviloma izda pristojni davčni urad ali davčni urad, na področju katerega je nastal davčni dolg. Vse stroške izvršbe nosi davčni dolžnik.
Keywords: Davčna izvršba, davek, nepremičnina, poslovni delež, javna dražba, davčna obveznost.
Published: 24.04.2012; Views: 2054; Downloads: 283
.pdf Full text (781,28 KB)

10.
OPROSTITVE DAVKA NA DODANO VREDNOST
Nina Mulej, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Davek na dodano vrednost je splošni prometni davek, s katerim so obdavčene vse faze prometa blaga in storitev, od proizvajalca do končnega potrošnika. Promet ni obdavčen le takrat, kadar to Zakon o davku na dodano vrednost izrecno predpisuje. V tem primeru gre za davčno oprostitev. Slovenija je sprejela prvi zakon o davku na dodano vrednost 28. decembra 1998, skupaj z Zakonom o trošarinah. Nadomestila sta do tedaj veljavno zakonodajo, ki je urejala obdavčevanje blaga in storitev. Pomembno dejstvo je, da je Slovenija z izdajo Zakona o davku na dodano vrednost izpolnila enega izmed bistvenih pogojev za vstop v Evropsko unijo. Kasneje se je ta zakon sicer zaradi sodb Ustavnega sodišča in na novo sprejetih zakonov veliko spreminjal, vendar je vedno ostajal v okvirih, ki jih je glede obdavčevanja z davkom na dodano vrednost postavila Evropska unija. Tudi sedaj veljavni Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 se mora prilagajati evropskim zahtevam in tudi vsem spremembam celotnega gospodarstva, zato ga do danes že spremlja pet novel in bo zagotovo v kratkem doživel še katero. Vsaka vrsta davka mora imeti v zakonu jasno določeno davčno osnovo in davčno stopnjo, po kateri se davek obračuna. Pri davku na dodano vrednost je zaradi majhnega obsega davčnih oprostitev in ničelne davčne stopnje davčna osnova zelo široka. Po veljavni slovenski zakonodaji se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po splošni oziroma standardni davčni stopnji, 20% od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev. Za določene dobave blaga in storitev pa se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po nižji davčni stopnji 8,5% od davčne osnove. Sistem davka na dodano vrednost temelji na nekaterih pomembnih načelih, ki jih mora zakonodajalec pri oblikovanju zakona upoštevati. Najpomembnejša načela so predvsem načelo nevtralnosti, nediskriminatornosti, administrativnosti in načelo obdavčitve po namembnem kraju. Na delovanje načela nevtralnosti najbolj vplivajo ravno oprostitve plačila davka na dodano vrednost. Davčne oprostitve so v pravni ureditvi davčnega sistema izjeme. Davek na dodano vrednost se ne obračunava in ne plačuje od dobav blaga ali opravljanja storitev, za katere je izrecno določena oprostitev plačila tega davka. Gre za transakcije v okviru davka na dodano vrednost, ki bi bile obdavčene, če zanje ne bi bila predpisana oprostitev plačila tega davka. Kot transakcije v okviru davka na dodano vrednost so mišljene tiste, ki so obdavčljive in ne tiste, za katere zakon o davku na dodano vrednost sploh ne velja in so poimenovane kot neobdavčljive transakcije.
Keywords: davek na dodano vrednost, davčna obveznost, davčni zavezanec, plačnik davka, davčna stopnja, davčna osnova, oprostitev, odbitek vstopnega davka
Published: 06.01.2012; Views: 3098; Downloads: 388
.pdf Full text (315,10 KB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica