| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ZAKAJ OBSTAJA INTERES ZA DELOVANJE PODJETIJ V OFFSHORE PODROČJIH
Matej Grobovšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V nastali diplomski nalogi je predstavljen interes, ki obstaja za delovanje podjetij na offshore področjih, njihovi uporabniki, oblike družb, ki se največkrat uporabljajo in praktičen prikaz uporabe offshore podjetij z namenom znižanja davčne obveznosti ter maksimiziranja dobička. Opisali smo nastanek, delovanje, lastnosti in značilnosti offshore področij, njihove pozitivne in hkrati negativne plati. Predstavljeni so dejavniki, ki so pomembni pri odločitvi selitve premoženja v offshore jurisdikcijo in njihova geografska delitev. Poleg vseh pozitivnih lastnosti, ki jih offshore področja nudijo tako uporabnikom, kot tudi področjem samim, se slednja uporabljajo oziroma zlorabljajo tudi za nelegalno poslovanje, kot je pranje denarja in skrivanje imetja pred obdavčitvijo. Zaradi tega je organizacija OECD začela izvajati vedno večje pritiske nad davčnimi oazami, ki so slej kot prej morale popustiti pritiskom in se podrediti ter sprejeti njihove zahteve. Po novem je pripravljeno sodelovati 82 davčnih oaz, ki so obljubila, da bodo podpisala predlagani model pogodbe z OECD o izmenjavi podatkov in izročala podatke o storilcih kriminalnih ali terorističnih dejavnosti, ter vsaj poskusila izboljšati administrativno preglednost sodnih registrov in lokalnih finančnih ustanov...
Keywords: offshore področja, offshore center, davčni paradiž, davčna oaza, davki, davčna utaja, uporabniki offshore področja, dvojno obdavčevanje, davčno izogibanje, izogibanje dvojnemu obdavčevanju, OECD, pranje denarja, tehnike pranja denarja.
Published: 25.09.2009; Views: 2094; Downloads: 291
.pdf Full text (726,72 KB)

2.
KRITIČNA PRESOJA DAVČNIH OAZ V EVROPI, PRIMERJALNO S KARIBSKIM PODROČJEM, Z VIDIKA PRAVNIH OSEB
Jasna Sintič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Davčne oaze so države, ki za dobičke, dohodke in premoženje ne zaračunavajo davkov ali pa je njihova davčna stopnja bistveno nižja kot v državah s tradicionalno obdavčitvijo. To so države s tako imenovanih privilegiranim davčnim statusom in so velika konkurenca tradicionalnim državam, ki brez pobiranja davkov ne bi mogle obstajati. Prav tukaj se pojavi problem, ko denar zaradi previsokih davkov pobegne v davčno prijaznejšo državo. Značilnost davčne oaze je torej posebni davčni režim, ki uporabnikom omogoča, da se izognejo nekaterim ali celo vsem vrstam davka, saj nekatere davčne oaze ne poznajo niti obdavčitve posameznika, ter so izvzete iz sistema davka na dodano vrednost. Proučili smo, katere so najbolj znane davčne oaze, ter njihovo geografsko in funkcionalno delitev. Opisali smo oblike uporabe offshore podjetij, ki imajo za razliko navadnih rezidenčnih podjetij možnost zmanjšanja davčne obveznosti. V svetu uporabljajo mala, srednje velika in velika podjetja davčne oaze na vseh področjih mednarodnega poslovanja. Primerjali smo tri evropske (Gibraltar, Jersey in Liechtenstein) in tri karibske (Bahami, Kajmanski otoki in Britanski Deviški otoki) davčne oaze iz vidika njihove obdavčitve in drugih značilnosti. Izpostavili smo problematiko pranja denarja in ukrepe za preprečevanje pranja denarja, ki predstavlja vedno večjo zaskrbljenost držav pri spopadanju s tem problemom. Problem pa predstavlja tudi davčna konkurenca, proti kateri se borijo številne mednarodne organizacije, kot je na primer OECD. V okviru EU potekajo številne aktivnosti za odpravo škodljivih davčni praks. Predstavili smo tudi stališče Slovenije in stališče davčnih zavezancev do davčnih oaz.
Keywords: davčna oaza, davčni raj, offshore center, offshor podjetje, jurisdikcija, OECD, davčna tajnost, dvostranski dogovor, rezidenčno podjetje, nerezidenčno podjetje, načelo svetovnega dohodka, IBC, davčna utaja, pranje denarja, davčna evazija, davčna konkurenca.
Published: 16.01.2012; Views: 2196; Downloads: 301
.pdf Full text (835,99 KB)

3.
ODKRIVANJE IN PREPREČEVANJE NEZAKONITE UPORABE VIRTUALNE DENARNE VALUTE BITCOIN
Liljana Obreza Kadilnik, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je obravnavana problematika odkrivanja in preprečevanja nezakonite uporabe virtualne denarne valute bitcoin. Bitcoin je prva decentralizirana virtualna valuta, ki je postala v svojem sedemletnem obstoju svetovno znana in razširjena. Sistem bitcoina, ki temelji na matematičnih algoritmih, se razlikuje od drugih denarnih valut predvsem po decentraliziranosti in anonimnosti. Ti dve lastnosti prinašata valuti nekaj prednosti, pa tudi slabosti. Kljub temu, da bitcoin izvaja funkcije plačilnega sredstva in plačilnega sistema, ni pravno definiran in ni reguliran s strani pristojnih institucij v deželah po svetu. Bitcoin spremlja specifična kriminaliteta v obliki kraje bitcoinov od pravnih ali fizičnih subjektov in kraje bitcoinov iz avtomatov. Kriminalci največ izrabljajo bitcoinov sistem zaradi njegove anonimnosti pri poslovanju za pranje denarja in davčne utaje. Poudarek dela je na opredelitvi orodij za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja, ki jih je mogoče aplicirali tudi na odkrivanje drugih vrst nezakonite uporabe bitcoina, predvsem davčnimi utajami. Države po svetu se vedno bolj zavedajo problematike utaje davkov in pranja denarja. V ta namen skušajo s spremembami svojih zakonodaj, ustanavljanjem specializiranih skupin in mednarodnim sodelovanjem obseg kriminalitete zmanjšati. Težave pri tem jim povzročajo vedno novi načini, s katerimi kriminalci brišejo sledi za sabo. Banke se bitcoina izogibajo, ker je poslovanje z njim preveč negotovo. Anonimnost pri poslovanju in decentraliziranost sistema pa to kriptovaluto držita pri življenju.
Keywords: bitcoin, virtualna valuta, kriptovaluta, pranje denarja, davčna utaja, davčna oaza, prostovoljnost obdavčitve.
Published: 21.07.2016; Views: 1959; Downloads: 338
.pdf Full text (1,38 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica