| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 20
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Raziskava dejavnikov davčne morale v Sloveniji
Maja Keglič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Davek je splošna obvezna dajatev davčnih zavezancev, ki je namenjena kritju skupnih izdatkov države. To je za uspešno delovanje države še kako pomembno, zato je prav, da se vsak posameznik zaveda, da je potrebno davčno zakonodajo spoštovati. Vedno pa se najde kdo, ki pravila krši in poskuša davke utajiti. Za takšne osebe so predpisane ustrezne sankcije. Namen diplomske naloge je ugotoviti pripravljenost posameznikov v Sloveniji za plačilo davkov in izmeriti stopnjo njihove davčne morale. Najprej za lažje razumevanje pojasnimo nekaj osnovnih pojmov, povezanih z davčno moralo. Pojasnimo pojem davčne morale, davčne etike, davčne mentalitete, davčne kulture, davčne prevare, davčnega izogibanja, davčne utaje in davčne discipline. Davčna morala pomeni notranjo pripravljenost davčnega zavezanca, da svoje davčne obveznosti izpolni v skladu s predpisi. V osrednjem delu je predstavimo nekaj dejavnikov, ki vplivajo na davčno moralo. Ugotovimo, da na davčno moralo vplivajo družbeno demografski dejavniki (spol, starost, zakonski stan, religija), družbeno ekonomski dejavniki (zaupanje v državo in nacionalni ponos, dohodek davčnih zavezancev, kompleksnost davčne zakonodaje), osebnostne lastnosti posameznikov (makiavelizem, avtoritarizem, samopodoba, potreba po dosežkih) in vrednote (benevolenca, hedonizem, moč, konformnost). Zadnji del predstavlja analizo raziskave dejavnikov davčne morale. Raziskava kaže, da ima makiavelizem določen vpliv na davčno moralo posameznika. Ljudi, za katere je značilen makiavelizem, skrbi le za lastne cilje in interese ne pa tudi za občutke drugih ljudi. Takšnim ljudem ni mar za posledice pri utaji davkov in so tudi zelo spretni pri kršitvah.
Keywords: Davčna morala, davčna utaja, davki, davčni zavezanec, davčna disciplina, makiavelizem
Published: 16.06.2021; Views: 204; Downloads: 85
.pdf Full text (444,20 KB)

2.
Vpliv davčne pismenosti na davčno sodelovanje
Monika Strauss, 2020, master's thesis

Abstract: Gospodarska rast in razvoj sta dva izmed osrednjih ekonomskih ciljev vsake države, ki se dosegajo na podlagi pobranih javnofinančnih prihodkov. Za nemoteno izvajanje vseh aktivnosti, ki zagotavljajo obstoj in razvoj države, so potrebni prihodki. Slednje država ustvari na podlagi pobiranja davkov od svojih davkoplačevalcev. Iz različnih razlogov prihaja do utaj davkov, kar za države pomeni primanjkljaj davčnih prihodkov, zato je toliko bolj pomembno, da država usmeri pogled v raziskovanje odnosa državljanov do obdavčevanja in v raziskovanje njihove davčne morale ter tako opredeli strategije za povečanje davčne pismenosti. V raziskavi smo preverjali, kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. Uvodnemu delu sledi pregled spoznanj iz literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja kot podlaga za empirično raziskavo v drugem delu naloge. Pri pregledu literature smo proučevali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi ter socioekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.V raziskavi smo preverjali kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. V samem začetku smo napravili pregled literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja, kar nam je dalo teoretična izhodišča za empirično raziskavo. Pri pregledu literature smo ugotovili in spoznali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi in socio-ekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.
Keywords: davčna pismenost, finančna pismenost, davčno sodelovanje, davčna morala, davčna utaja, siva ekonomija
Published: 09.02.2021; Views: 309; Downloads: 103
.pdf Full text (1,48 MB)

3.
Raziskava vpliva vrednot na davčno moralo v sloveniji
Teja Hribšek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Besedo davek dandanes slišimo na vsakem koraku. Z davki se srečujemo vsakodnevno, saj je to ena izmed dolžnosti, ki jo opravlja vsak izmed nas. Tudi zato so davki še toliko pomembnejši v poslovnem svetu, za katerega menimo, da če ni poštenosti in zaupanja, se poslovni odnosi zelo težko (učinkovito) odvijajo, zato se morajo tako pravne kot tudi fizične osebe zavedati, kaj je prav in kaj narobe. Na davčno moralo vplivajo različni dejavniki, kot so spol, starost, dohodek, zakonski stan, izobrazba, religioznost, socialne norme, različni družbenoekonomski in makroekonomski dejavniki ter vrednote. Vendar se pri vsem tem moramo vprašati, kako to, da so davčni zavezanci voljni sprejeti davčno politiko, zakaj se nekateri izogibajo plačevanja davkov ter zakaj drugi, čeprav je tveganje razkritja nizko, kljub vsemu davčno obveznost izpolnujejo. Finančna in gospodarska kriza je tako pri nas kot v številnih drugih državah povzročila tako imenovani proračunski primanjkljaj. Hkrati pa je to glavni vir, ki privablja oblast ter raziskovalce k raziskovanju. Med pisanjem diplomskega projekta smo se predvsem osredotočili na osnovne pojme, ki so povezani z davčno problematiko, prav tako smo se dotaknili Adlerjeve teorije družbenega interesa in s pomočjo anketnega vprašalnika naredili raziskavo, v kateri smo skušali raziskati vrednote in moralno razmišljanje Slovencev. Pod drobnogled smo vzeli njihove vrednote – katere se jim zdijo najpomembnejše in v kolikšni meri.
Keywords: davčna morala, davčna mentaliteta, davčna disciplina, davčna etika, davčna utaja, vrednote davčnih zavezancev, družbeni interes
Published: 04.12.2018; Views: 502; Downloads: 81
.pdf Full text (1,06 MB)

4.
Finančni nadzor pri obvladovanju sive ekonomije za preprečevanje davčnih utaj
Lucija Krajnc, 2018, master's thesis

Abstract: Siva ekonomija ni samo ekonomski pojav, ampak tudi družbeni pojav, ki je del našega vsakdana. Zanjo ne obstaja samo ena opredelitev. Zaradi razsežnosti pojava jo avtorji opredeljujejo različno. Za seboj pušča tako negativne, kot tudi pozitivne posledice. Prevladujejo negativne posledice, zato si države prizadevajo za njeno omejevanje z različnimi aktivnostmi in ukrepi. Sive ekonomije ni možno popolnoma izkoreniniti, vendar jo lahko z različnimi aktivnostmi in ukrepi nadziramo in omejujemo. Prisotna je v vseh gospodarstvih sveta, vendar v različnem obsegu in moči. Pogostejša je v državah v razvoju z nižjo institucionalno zmogljivostjo kot v bolj razvitih državah. Čeprav je v vsaki državi prisotna v različnem obsegu, so vzroki za njen pojav podobni. Najpogostejši vzroki so visoke davčne obremenitve, birokracija, nezadovoljstvo in nezaupanje v državo, trg dela, korupcija ter storitve javnega sektorja. Na gospodarstvo vpliva kot vir ali zaviralec gospodarske rasti. Del sive ekonomije so tudi davčne utaje, katere imajo negativne posledice na socialni in gospodarski ravni. Pojavljajo se, ker imajo davkoplačevalci odpor do plačevanja davčnih obveznosti, saj jim predstavljajo dodatno finančno breme. Aktivnosti države bi morale biti v največji meri usmerjene v ozaveščanje in izobraževanje državljanov o pomembnosti plačevanja davčnih bremen, saj na krajši rok pridobimo, na daljši rok pa izgubljamo vsi državljani. Država mora nadomestiti davčni primanjkljaj z višanjem davčnih stopenj in omejevanjem izdatkov za javne dobrine.
Keywords: siva ekonomija, davčne utaje, anketa o sivi ekonomiji, davčna morala, davčni primanjkljaj.
Published: 11.10.2018; Views: 708; Downloads: 92
.pdf Full text (891,60 KB)

5.
Problem sive ekonomije v sloveniji in državah evropske unije
Katja Edelbaher, 2017, master's thesis

Abstract: Siva ekonomija je pojav, ki je prisoten v vsakem družbeno-ekonomskem sistemu. Zaradi njegove razsežnosti ne obstaja enotna opredelitev, ampak si avtorji glede na področje raziskovanja določijo svojo definicijo, po kateri se zgledujejo. Siva ekonomija se pojavlja v različnih oblikah in obsegu. Na primer, največ je prisotne sive ekonomije v južnih državah Evrope, najmanj pa v severnih. Prav tako delež sive ekonomije povečuje od zahoda proti vzhodu Evrope. Oblike sive ekonomije so na primer dobro poznane davčne utaje ali nič manj znano delo na črno. Države se proti sivi ekonomiji bojujejo na različne načine, ter se pri tem poslužujejo raznovrstnih ukrepov, saj so njeni učinki na gospodarstvo, družbo in politiko različni. Siva ekonomija je legalna, vendar kazniva. Sive ekonomije ni mogoče popolnoma izkoreniniti, saj so posamezniki tisti, ki po njej povprašujejo in jo vzdržujejo. Pri tem pa izgublja država, ki je prikrajšana za svoj del v proračunski blagajni. Država je tudi tista, ki z pravilnim vodenjem uravnava delež sive ekonomije in lahko ustreznimi ukrepi vpliva na njen obseg. Sivo ekonomijo je potrebno nadzorovati in redno ocenjevati, da delež ne presežne zmožnosti obvladovanja s strani države. Obseg sive ekonomije v Sloveniji ni zanemarljiv, njegov delež je v primerjavi z ostalimi državami Evropske unije, med višjimi. Po podatkih Schneiderjeve raziskave (2017) znaša ocenjen delež sive ekonomije za leto 2016, 23,1 odstotkov bruto domačega proizvoda. Skozi proučevana leta se je delež sive ekonomije zmanjševal v vseh državah Evropske unije. Leta 2008, v času gospodarske in finančne krize se je povečal, ter se v zadnjih letih ponovno znižuje, kar kaže na okrevanje ter izboljšanje razmer v gospodarstvu. Kljub podobnemu trendu naraščanja in padanja, se obseg sive ekonomije med državami Evropske unije zelo razlikuje, od 7,6 odstotkov bruto domačega proizvoda v Avstriji, do 31,9 odstotkov bruto domačega proizvoda v Bolgariji. Pomembna je zavest in ozaveščanje državljanov o pomembnosti plačevanja davkov in socialnih prispevkov za njihovo prihodnost. Državna regulativa pa mora biti oblikovana pravično in preudarno do vseh državljanov, saj lahko le s takšnih načinom državni organi pričakujejo vrnjeno pošteno obnašanje, ter spoštovanje do države.
Keywords: Siva ekonomija, davčne utaje, delo na črno, davčna morala, ozaveščenost.
Published: 26.01.2018; Views: 2294; Downloads: 456
.pdf Full text (1017,45 KB)

6.
Davčna pravičnost
Anja Korošec, 2017, master's thesis

Abstract: Pojem pravičnosti se pojavlja v mnogih najpomembnejših pravnih aktih, vključno z Ustavo Republike Slovenije ter Pogodbo o delovanju Evropske Unije. Kljub temu, je njena natančna definicija razprava mnogih filozofov, teologov in pravnikov. Vsi pravni sistemi si morajo prizadevati ohraniti ideal pravičnosti s poštenim in pravilnim upravljanjem zakonodaje, pa vendar to predstavlja največji izziv vsake zakonodajne oblasti, tako danes kot v zgodovini. Zagotavljanje pravičnosti je predpogoj za dobro delovanje vsake države in njeno stabilnost. Nič ni bolj pomembno, kot zaupanje državljanov v sodne in zakonodajne procese, ki ščitijo temeljne človekove pravice in zagotavljajo enakopravnost ter pravično obravnavo. Pri obdavčitvi gre za plačilo v obliki uvedbe obveznih dajatev. Cena s katero se sofinancira infrastrukturo in storitve zagotovljene s strani države. Skoraj povsod po svetu je plačevanje davkov primarna obveza vseh davčnih subjektov. Gre za neizogibno davčno obremenitev, zato je nujno stremeti k temu da je le ta pravično porazdeljena. To pomeni da morajo vsi davčni subjekti (pravne in fizične osebe) plačati ustrezen znesek davka in s tem enako prispevati k delovanju družbe. Davčne pravičnosti ni mogoče doseči v absolutnem obsegu, vendar pa se je država dolžna nagibati k čim bolj optimalni obdavčitvi z vidika najbolj preprostega davkoplačevalca ter k preprečevanju davčnih zlorab, ki ustvarjajo vedno večje javnofinančne primankljaje. Davčna pravičnost danes predstavlja globalni problem predvsem zaradi odprtega trga in prostega pretoka kapitala, ki zaradi neusklajenih mednarodnih davčnih sistemov lahko hitro uide izpod nadzora. Nepravični davčni sistem, ki take zlorabe dopušča lahko ošibi socialno, ekonomsko in gospodarsko funkcijo države. Vprašanje s katerim se sooča tako Evropska Unija, Republika Slovenija in ostale države po svetu je kako zaščititi poštene davkoplačevalce z doseganjem večje davčne pravičnosti in izboljšati davčno politiko, ki bi se odražala v učinkovitem in pravičnem davčnem sistemu, višji stopnji davčne morale in boljšem gospodarstvu in socialni funkciji države. Najboljši odgovor po mnenju teoretikov je v pregledni in razumljivi davčni zakonodaji brez očitnih davčnih vrzeli v korist izbranim, vertikalni in horizontalni izenačenosti davčnih subjektov, postopkovni pravičnosti, odgovornem delovanju javne uprave, pravični izmenjavi med odvedenimi davki in pridobljenimi koristmi, učinkovitem davčnem nadzoru, zmanjšani davčni tajnosti ter primernem sankcioniranju velikih davčnih zlorab.
Keywords: Davek, obdavčitev, enakost, davčna pravičnost, davčna morala, etika obdavčitve, davčni sistem, davčna politika, davčni zavezanec, davčna zloraba
Published: 13.11.2017; Views: 1169; Downloads: 160
.pdf Full text (974,64 KB)

7.
Vpliv vrednot na davčno moralo
Mirha Kenjar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu smo opredelili pojme, kot so davčna morala, davčna etika, davčna utaja, davčna disciplina, davčna mentaliteta, ter dejavnike, ki oblikujejo davčno moralo. Davčno moralo lahko opišemo kot odnos davčnih zavezancev do plačevanja davkov. Vsaki državi je v interesu, da je davčna morala njenih davčnih zavezancev visoka, saj se državni proračuni financirajo iz davkov. Mnogi ljudje verjetno pridejo v skušnjavo, da bi utajevali davek, ampak pri tem bi morali že v oz. pred samim začetkom utajevanja vedeti, katere so koristi in posledice utajevanja davkov. Na davčno moralo vplivajo različni dejavniki, kot so spol, izobrazba, religija, zakonski stan, socialne norme, dohodek, zaupanje v pravni sistem ter različni makroekonomski dejavniki. V našem primeru nas je zanimalo, kako vrednote posameznikov vplivajo na davčno moralo. Prišli smo do sklepa, da imajo vrednote velik vpliv na davčno moralo. Posamezniki, ki imajo v ospredju prosocialne vrednote, so bolj davčno moralni, medtem ko imajo posamezniki, pri katerih so v ospredju proosebne vrednote, nižjo davčno moralo.
Keywords: davčna morala, davčna utaja, davčna etika, davčna kultura, davčna mentaliteta, vrednote davčnih zavezancev
Published: 07.11.2017; Views: 731; Downloads: 118
.pdf Full text (1,49 MB)

8.
Javna objava davčnih dolžnikov kot ukrep proti plačilni nedisciplini
Špela Oblak, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Plačilna nedisciplina na področju davkov je v Sloveniji postala velik problem. Davki so ena glavnih in osnovnih oblik državnih prihodkov in so, skupaj z ostalimi fiskalnimi dohodki, instrument ekonomske in socialne politike države, zato je plačevanje davkov nujno potrebno za njeno delovanje. Zagotavljanje plačilne discipline je naloga civilnega prava, zato mora država vzpostaviti pravno ureditev, ki dolžnike spodbuja k rednemu in pravočasnemu izpolnjevanju obveznosti. Plačilo davka večkrat postane breme, zato si davkoplačevalci na različne načine prizadevajo zmanjšati negativne posledice obdavčitve. V primeru, da zavezanec za davek svoje obveznosti ne poravna v dogovorjenem roku, se z vidika fiskalnih administracij obravnava kot davčni dolžnik, vsota vseh neplačanih davkov pa predstavlja njegov davčni dolg. Plačilno nedisciplino lahko pripisujemo nizki davčni morali, razloge pa lahko iščemo tudi pri neustrezni zakonodaji. Vlada je na področju davčne plačilne nediscipline sprejela nekaj ukrepov, eden izmed njih je tudi javna objava seznama davčnih dolžnikov, ki ga bom podrobneje opisala v diplomskem delu.
Keywords: Plačilna nedisciplina, davčni sistem, davčna plačilna nedisciplina, davčni dolžniki, davčna morala, javna objava davčnih dolžnikov, ukrepi proti plačilni nedisciplini, javna objava in poseg v človekove pravice.
Published: 30.10.2017; Views: 891; Downloads: 70
.pdf Full text (675,70 KB)

9.
OBLIKOVANJE MODELA OBVLADOVANJA DAVČNEGA DOLGA NA RAVNI DRŽAVE NA PODLAGI PRIMERJAVE Z AVSTRIJO
Andrej Trnovšek, 2016, master's thesis

Abstract: Raziskovalno delo obravnava obvladovanja davčnega dolga v Republiki Sloveniji in v nadaljevanju, na podlagi analize gibanja davčnega dolga in primerjalne analize na tem področju z Republiko Avstrijo, podaja ukrepe kot osnovo za oblikovanje modela, ki bi omogočil optimalnejše obvladovanje davčnega dolga v Republiki Sloveniji. Obvladovanje davčnega dolga je analizirano z dveh vidikov, in sicer z vidika izterjave davčnega dolga ter vidika preprečevanja nastanka davčnega dolga. Izterjava davčnega dolga poteka na podlagi zakonskih institutov izterjave, medtem ko je preprečevanje nastanka davčnega dolga odvisno od drugih dejavnikov. Med navedenimi so v prvi vrsti aktivnosti finančne uprave, ki vplivajo na vedenje davčnih zavezancev in način sodelovanja finančne uprave z davčnimi zavezanci. Nov model obvladovanja davčnega dolga je oblikovan na način, da so predlagane zakonodajne spremembe, ki bi omogočale učinkovitejšo izterjavo davčnega dolga, kakor tudi aktivnostih, ki bi jih morala v svoj delokrog vključiti Finančna uprava Republike Slovenije.
Keywords: davčni dolg, obvladovanje davčnega dolga, davčna izterjava, prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti, davčna morala
Published: 15.09.2016; Views: 747; Downloads: 82
.pdf Full text (1,22 MB)

10.
Razlike v oceni davčne morale med slovenskimi podjetniki in njihovimi računovodji
Sabina Tomašević, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Davkoplačevalci so vedno mnenja da so davki previsoki in zato iščejo razne načine da bi se jim izognili oziroma da bi zmanjšali davčno obveznost. Država pobira različne davke ampak najbolj priljubljen za utajo je davek na dodano vrednost. Izpolnjevanje davčnih obveznosti je odvisno od davčne morale. Davčna morala je opredeljena kot notranja pripravljenost davčnih zavezancev, da svoje davčne obveznosti izpolnijo v skladu s predpisi. Ali jih dejansko izpolnjujejo v skladu s predpisi ali ne je odvisno od veliko različnih dejavnikov. Poleg tega, dejavniki vplivajo na vsakega posameznika različno. V naši diplomski nalogi smo izmerili davčno moralo davčnim zavezancem in oceno primerjali z oceno njihovih računovodij. Ker je plačevanje davkov delikatna tema o kateri zavezanci ne govorijo radi in ker smo želeli čim bolj resnične podatke smo se merjenja lotili iz različnih vidikov. Podatke ki smo jih dobili s pomočjo anket smo primerjali z zbranimi finančnimi podatki in ugotovili razlike v oceni.
Keywords: davki, davčni zavezanec, davčna morala, davčni sistem, davčna utaja
Published: 18.08.2016; Views: 550; Downloads: 61
.pdf Full text (883,50 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica