| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
POSLOVANJE V OFFSHORE DRUŽBAH IN ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCA
Mojca Cvetko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Globalizacija in tehnološki napredek sta v svetu povzročila veliko zanimanje za offshore centre, ki predstavljajo veliko konkurenco tradicionalnim davčnim sistemom. Zanimanje je največje predvsem pri davčnih načrtovalcih, katerih ključna naloga je zniževanje stroškov, katerih velik del predstavljajo prav davki. Nižji davki omogočajo podjetjem boljše poslovne rezultate in večjo konkurenčnost na svetovnem trgu. Vse več podjetij in bogatih posameznikov se pri optimiziranju svoje davčne politike odloča za ustanavljanje podjetij v offshore centrih, kar jim omogoča plačevanje nižjih davkov, ki v povprečju znašajo le od 3-5% letno, kar je bistveno manj kot v ostalih onshore državah. Anonimnost je zraven nizkih davčnih stopenj pomembna značilnost offshore centrov. Prav ta omogoča, da so offshore centri uporabljeni za pranje denarja, ki izvira iz ilegalnih dejavnosti. Mednarodna organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zahteva od offshore centrov večjo izmenjavo podatkov in ukinjanje anonimnosti, s čimer skušajo omejiti možnosti nezakonite trgovine in pranja denarja. Posamezniki in družbe, ki offshore centre uporabljajo za zniževanje davkov, bodo le-te uporabljali tudi v prihodnje. Z ukinitvijo anonimnosti pa bodo offshore centri postali manj zanimivi za pranje umazanega denarja.
Keywords: Ključne besede: offshore centri, davčno načrtovanje, škodljiva davčna konkurenca, sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, davčna utaja, tanka kapitalizacija, prenosne cene, pranje denarja, davek od dohodka pravnih oseb.
Published: 15.12.2009; Views: 2394; Downloads: 361
.pdf Full text (506,13 KB)

2.
PRENOS SEDEŽA HOLDING PODJETJA V DAVČNO OAZO-NA PRIMERU KD GROUP
Maja Sušec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Offshore centri oziroma davčne oaze so države s privilegiranim davčnim statusom in predstavljajo davčno konkurenco tradicionalnim državam, ki ne morejo obstajati brez pobiranja davkov. Prav zaradi njih so le-te pod nenehnim pritiskom zniževanja davkov, predvsem na kapital, saj ta najlažje pobegne v davčno prijaznejšo državo. Iz tega razloga pa države s tradicionalnim davčnim sistemom uvajajo predpise, s katerimi želijo preprečiti beg kapitala v proste cone in z dodatno obdavčitvijo izničijo ugodnosti te selitve. Teh predpisov je namreč vse več in so vse strožji. Res pa je, da vse države nikoli ne bodo enako zanimive in vabljive za tuje investitorje. Optimiranje davčnih obveznosti je vsekakor dinamičen, aktiven in večplasten proces, pri čemer je potrebno upoštevati tako makroekonomske kot mikroekonomske pogoje optimiranja davčnih obveznosti. Izbira ustrezne davčne strategije in politike je zahtevno delo, h kateremu bi moral pristopiti management vsakega podjetja. V diplomskem delu raziskujem konkretne prenose premoženja v različne offshore centre, predvsem sem se osredotočila na prenose lastništva družbe KD d.d. Kakor mnogi managerji v Sloveniji, so tudi vodilni iz družbe KD domnevno prenašali svoje lastniške deleže v davčne oaze in se na tak način izognili visoki obdavčitvi v Sloveniji. Podrobno sem raziskala kdo so največji lastniki družbe in kako naj bi si prenašali deleže iz Slovenije v različne davčne oaze in nazaj v matično državo. Pomembne ugotovitve so bile tudi posledice prenosa premoženja iz matične države v davčno oazo, prav tako pa sem predstavila različne bonitete, ki jih pridobi družba oziroma fizična oseba, če prenese svoj sedež podjetja ali svoje premoženje v davčno ugodnejše okolje.
Keywords: davčne oaze, davčna konkurenca, tradicionalni davčni sistem, »beg kapitala«, optimiranje davčnih obveznosti, davčna strategija, prenos lastništva, prenos premoženja, prenos sedeža.
Published: 08.03.2011; Views: 2272; Downloads: 232
.pdf Full text (730,14 KB)

3.
DAVČNE OAZE
Goran Knežević, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti vrste davčnih oaz in njihove značilnosti, ter možne načine legalnega izogibanja plačevanja davčnih obveznosti na globalni ravni in pri nas. Predstavil sem nekatere vrste davčnih oaz, ter podkrepil njihove značilnosti s primeri najzanimivejših držav, ki veljajo za davčne oaze. Prav zaradi tega sem izpostavil dejavnike, zaradi katerih se odločajo za izbiro posamezne davčne oaze. Pri izboru prihaja do pozitivnih in negativnih učinkov predvsem pri poslovanju. Še posebej sem izpostavil zlorabe davčnih oaz. Da ne bi prihajalo do zlorab, ter prevelikega vpliva na delovanje davčnih oaz, sem opisal še ukrepe Evropske unije in drugih organizacij, ki delujejo v ta namen. Če sem se v teoretičnem delu osredotočil na davčne oaze na splošno, ter na elemente, ki so povezani z davčnimi oazami bolj na globalni ravni, sem v empiričnem delu opisal delovanje davčnih oaz v povezavi s slovenskimi podjetji ter slovenskim gospodarskim prostorom. Želel sem predstaviti nekatere primere slovenskih podjetij in vplivnih ljudi iz slovenskega gospodarstva, ki so povezani z delovanjem v davčnih oazah po svetu.
Keywords: Ključne besede: Davčne oaze, vrste davčnih oaz, offshore podjetja, davčna konkurenca, pranje denarja, dvojno obdavčevanje.
Published: 19.01.2012; Views: 4401; Downloads: 915
.pdf Full text (334,15 KB)

4.
KRITIČNA PRESOJA DAVČNIH OAZ V EVROPI, PRIMERJALNO S KARIBSKIM PODROČJEM, Z VIDIKA PRAVNIH OSEB
Jasna Sintič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Davčne oaze so države, ki za dobičke, dohodke in premoženje ne zaračunavajo davkov ali pa je njihova davčna stopnja bistveno nižja kot v državah s tradicionalno obdavčitvijo. To so države s tako imenovanih privilegiranim davčnim statusom in so velika konkurenca tradicionalnim državam, ki brez pobiranja davkov ne bi mogle obstajati. Prav tukaj se pojavi problem, ko denar zaradi previsokih davkov pobegne v davčno prijaznejšo državo. Značilnost davčne oaze je torej posebni davčni režim, ki uporabnikom omogoča, da se izognejo nekaterim ali celo vsem vrstam davka, saj nekatere davčne oaze ne poznajo niti obdavčitve posameznika, ter so izvzete iz sistema davka na dodano vrednost. Proučili smo, katere so najbolj znane davčne oaze, ter njihovo geografsko in funkcionalno delitev. Opisali smo oblike uporabe offshore podjetij, ki imajo za razliko navadnih rezidenčnih podjetij možnost zmanjšanja davčne obveznosti. V svetu uporabljajo mala, srednje velika in velika podjetja davčne oaze na vseh področjih mednarodnega poslovanja. Primerjali smo tri evropske (Gibraltar, Jersey in Liechtenstein) in tri karibske (Bahami, Kajmanski otoki in Britanski Deviški otoki) davčne oaze iz vidika njihove obdavčitve in drugih značilnosti. Izpostavili smo problematiko pranja denarja in ukrepe za preprečevanje pranja denarja, ki predstavlja vedno večjo zaskrbljenost držav pri spopadanju s tem problemom. Problem pa predstavlja tudi davčna konkurenca, proti kateri se borijo številne mednarodne organizacije, kot je na primer OECD. V okviru EU potekajo številne aktivnosti za odpravo škodljivih davčni praks. Predstavili smo tudi stališče Slovenije in stališče davčnih zavezancev do davčnih oaz.
Keywords: davčna oaza, davčni raj, offshore center, offshor podjetje, jurisdikcija, OECD, davčna tajnost, dvostranski dogovor, rezidenčno podjetje, nerezidenčno podjetje, načelo svetovnega dohodka, IBC, davčna utaja, pranje denarja, davčna evazija, davčna konkurenca.
Published: 16.01.2012; Views: 2196; Downloads: 301
.pdf Full text (835,99 KB)

5.
POZITIVNI IN NEGATIVNI UČINKI DAVČNE KONKURENCE
Eva Vračko, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Davčna konkurenca je in bo zmeraj prisotna po vsem svetu. O njej je v slovenski literaturi namenjeno presenetljivo malo pozornosti. Avtorji imajo o posledicah davčne konkurence različna mnenja. Genschel meni, da je davčna konkurenca škodljiva, Mitchell pa meni, da je potrebna, saj vzdržuje davčno učinkovitost. Da bi nad davčno konkurenco imeli boljši pregled in jo lažje razumeli, so ekonomisti davčno konkurenco razdelili v skupine. Ker pa poznamo tudi različne tipe davkov in davčnih sistemov, poznamo tudi različne tipe davčne konkurence, med katerimi so najpomembnejše neposredne tuje naložbe. Pri davčni konkurenci se srečujemo tako s pozitivnimi kot tudi negativnimi učinki. Negativna davčna konkurenca se pojavi takrat, kadar ima država namen privabiti čim več tujih naložb in vlagateljev. Organizacija OECD je sprejela poročilo o škodljivi davčni konkurenci, v kateri so opredeljene škodljive jurisdikcije. Pri davčni konkurenci gre torej za ljudi in vprašanje, ali ti uživajo svobodo ali ne. Razlikujemo tudi različne modele merjenja davčne konkurence (Leviathanov model, Tieboutov model, Osnovni model), ki različno vplivajo na zaloge javnih dobrin. Znotraj davčne konkurence pa se velikokrat pojavlja tudi pojem off-shore centri. To so območja, v katerih veljajo drugačna pravila poslovanja gospodarskih družb. Za off-shore avtorji uporabljajo različne izraze, kot so davčne oaze, davčni paradiži, proste cone, … Za njih velja, da ne zaračunavajo davkov ali pa so davki bistveno nižji kot v drugih državah. Tudi pri off-shore centrih ločimo negativne in pozitivne učinke. OECD pa navaja tudi tiste lastnosti, ki jih mora imeti neko območje, da ga lahko obravnavamo kot davčne oaze. Slovenija, pa še ni podala svojega stališča do off-shore jurisdikcij, seveda pa to ni neznanka med slovenskimi poslovneži in posamezniki.
Keywords: Davčna konkurenca, Osnovni model, Leviathanov model, Tieboutov model, OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj), off-shore centri.
Published: 23.11.2012; Views: 1229; Downloads: 96
.pdf Full text (669,38 KB)

6.
Pojavne oblike davčnega izogibanja preko ugodnejših davčnih jurisdikcij
Tadeja Vomer, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Posledica globalizacije je vedno večje zanimanje za offshore centre. Adam Smith je v svojem delu Bogastvo narodov že leta 1776 zapisal, da visoka obdavčitev prisiljuje ljudi, da selijo svoja podjetja v tista okolja, kjer bodo v večji meri deležni sadov svojega dela. Predvsem davčni načrtovalci želijo poiskati najbolj ugodna bančna in finančna središča, kjer bodo lahko zaradi ugodnih davčnih obveznosti znižali svoje stroške. Gre za države, ki so izven dosega domačega davčnega sistema in ki zaradi določenih ugodnosti privabiljajo vedno več tujega kapitala. Offshore področja omogočajo tudi popolno anonimnost podatkov in poslovanja in nemalokrat postanejo predmet zlorabe za pranje umazanega denarja ter nastanejo ugodne razmere za druge oblike organiziranega kriminala, ki letno prinašajo ogromne vsote denarja. Zaradi tega je vedno bolj dejavna Mednarodna organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki od offshore centrov zahteva večjo izmenjavo podatkov in ukinjanje anonimnosti. Kljub prizadevanju mednarodnih organizacij pa zanimanje za offshore centre še vedno raste in ker velja velika stopnja anonimnosti podatkov, je raziskovanje toliko težje, kar pa bi seveda uspešno rešili z ukinitvijo anonimnosti in pripomogli k temu, da offshore centri ne bi bili več zanimivi za pranje umazanega denarja.
Keywords: davčne oaze, offshore centri, vrste davčnih oaz, davčna struktrura, pranje denarja, škodljiva davčna konkurenca, davčno načrtovanje, davčna utaja, transferne cene.
Published: 27.08.2013; Views: 1108; Downloads: 147
.pdf Full text (1,01 MB)

7.
DAVČNA KONKURENCA
Mojca Pungartnik, 2014, master's thesis

Abstract: Davčna konkurenca je posledica globalizacije ter liberalizacije prostega trgovanja. Visoko obdavčljive države (EU-15 in OECD) so jo označile kot škodljiv pojav, ki ga je treba preprečiti. Strah pred izgubo davčnih prihodkov je pripomogel k temu, da so bila sprejeta številna priporočila, kot je npr. v Evropski uniji Kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčenja ter na mednarodni ravni Poročilo o škodljivi davčni konkurenci ter uvedeni ukrepi harmonizacije posrednih davkov (davka na dodano vrednost). V magistrski nalogi obravnavamo fenomen davčne konkurence. Izhajamo iz ideje, da je davčna konkurenca, kot vsaka druga konkurenca, koristen pojav, saj vodi k inovativnosti, učinkovitosti in posledično povečuje družbeno bogastvo. Z obravnavo davčne konkurence na eni strani ter davčne harmonizacije na drugi strani smo poskušali prikazati možnosti izbire, ki jih imajo države pri oblikovanju optimalno učinkovitega davčnega sistema, ki bo spodbujal gospodarsko rast, konkurenčnost gospodarstva ter izboljševal življenjski standard prebivalstva.
Keywords: davčna konkurenca, davčna harmonizacija, Evropska unija, OECD, globalizacija, Kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčenja, Poročilo o škodljivi davčni konkurenci
Published: 06.08.2014; Views: 1075; Downloads: 300
.pdf Full text (891,50 KB)

8.
Pravni izzivi harmonizacije neposrednih davkov v EU
Brigita Franc, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi analiziram obstoječe stanje na področju obdavčitve z neposrednimi davki v EU. Predstavljene so težave davčnih zavezancev pri mednarodnem poslovanju zaradi obstoječega sistema obdavčitve, možnosti ki jih izkoriščajo korporacije v sistemu mednarodne obdavčitve ter težave, s katerimi se zaradi tega srečujejo majhna in srednje velika podjetja. Analizirane so možnosti in omejitve držav članic EU pri vodenju davčne politike in na kakšen način uporabljajo države članice ukrepe v davčni zakonodaji za pritegnitev tujih naložb. Države članice EU smejo ukrepe davčne politike izvajati samo na način, da ne kršijo prava EU, predvsem temeljnih svoboščin, in da so ukrepi skladni s sodno prakso Sodišča EU. Analizirana so pravna razmerja med nacionalno davčno zakonodajo, zakonodajo EU, sodno prakso Sodišča EU ter konvencijami o izogibu dvojne obdavčitve. Podrobno je predstavljen najnovejši zakonodajni ukrep EU za harmonizacijo neposrednih davkov, to je predlog CCCTB direktive, in sicer prednosti in slabosti predloga, posledice za davčno zakonodajo in proračunske prihodke držav članic in konkurenčnost EU. Podrobno so analizirana in primerjana bilančna pravila zapisana v predlogu CCCTB direktive z obstoječim ZDDPO-2. Na koncu je podana analiza možnosti, da bo predlagana direktiva sploh sprejeta in napoved procesa harmonizacije neposrednih davkov v EU.
Keywords: harmonizacija neposrednih davkov, davčna konkurenca, davčna nevtralnost, notranji trg, temeljne svoboščine, mednarodno davčno načrtovanje, pravo EU, pravna in ekonomska dvojna obdavčitev, konvencije o izogibu dvojni obdavčitvi, CCCTB direktiva.
Published: 25.03.2016; Views: 1131; Downloads: 332
.pdf Full text (2,18 MB)

9.
Davčne oaze, davčna konkurenca in izpad davčnih prihodkov
Gregor Vrhovšek, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se na podlagi analize znanstvene in strokovne literature ukvarja z analizo metod izkoriščanja davčnih ugodnosti v davčnih oazah s strani pravnih in fizičnih oseb ter z družbenimi stroški takšnega delovanja. Študija primera davčnega izogibanja korporacije Google je služila namenu konkretizacije omenjene analize. Davčne oaze so v delu sicer obravnavane v kontekstu širšega fenomena mednarodne davčne konkurence. Na koncu delo preuči še ukrepe mednarodnih organizacij proti negativnim učinkom davčnih oaz. Ugotovljeno je, da izkoriščanje možnosti davčnih ugodnosti, ki jih nudijo davčne oaze vodi v izpad davčnih prihodkov - po poročilu OECD je davčno izogibanja preko davčnih oaz zgolj v letu 2014 povzročilo od 140 do 200 milijard velik izpad davčnih prihodkov tudi na globalni ravni. Nakazan je tudi vpliv takšnega delovanja na povečanje ekonomske neenakosti in revščine. Ugotovljeno je, da krepitev mednarodne davčne konkurence oblikuje t.i. »davčno dirko proti dnu«. Nadalje, ugotovljeno je, da ukrepi na področju boja proti škodljivim vplivom davčnih oaz niso dovolj učinkoviti. Ključen razlog za njihovo neučinkovitost je, da delujejo v skladu s trenutnim mednarodnim davčnim sistemom in ga ne spreminjajo v zadostni meri. Ugotovljeno namreč je, da je potrebna temeljita sprememba obstoječega mednarodnega davčnega sistema, saj ta več ni primeren za sedanje globalno-ekonomske razmere.
Keywords: davčne oaze, mednarodna davčna konkurenca, »davčna dirka proti dnu«, izpad davčnih prihodkov, Google, mednarodni davčni sistem, globalizacija.
Published: 19.06.2018; Views: 352; Downloads: 68
.pdf Full text (2,43 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica