1. DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVE DENARNE PREJEMKEAnja Pečovnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: Davek je obvezna dajatev, ki jo mora zavezanec za davek plačati državi. Če zavezanec za davek, dolga ne poravna v celoti in pravočasno, država preko pooblaščenih davčnih organov od zavezanca, ki je lahko fizična ali pravna oseba, davek izterja. To stori v posebnem postopku, ki se imenuje davčna izvršba. Za pobiranje davkov in izvršbo je v Sloveniji pristojna Finančna uprava Republike Slovenije.
Izvršba je zadnja stopnja davčnega postopka in se sproži zoper davčnega zavezanca ko ta ne poravna dolgovanega zneska. Izvršba se lahko opravi v različnih oblikah, pri izbiri mora davčni organ upoštevati davčna načela in za konkretni primer izbrati najustreznejšo sredstvo, tako da bo izvršba še vedno uspešna. Prvotno poseže po dolžnikovih denarnih prejemkih, sredstvih na bankah ali hranilnicah, dolžnikovih terjatvah ali opravi rubež premičnin. Če te metode niso učinkovite, pa sodišče na predlog davčnega organa sproži postopek izvršbe na nepremičnine, dolžnikov delež v družbi in ostale premoženjske pravice dolžnika.
V diplomski nalogi je podrobneje predstavljena davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, ki je v praksi tudi najuspešnejša metoda izvršbe. Poleg tega se smatra za dolžnika ta metoda najmanj ogrožajoča. Z izvršbo se poseže po dolžnikovi plači oziroma drugih denarnih prejemkih, tako da delodajalec ali drug izplačevalec mesečno nakazuje del plačila na račun davčnega organa. Izvršba se zaključi ko se zarubi celoten znesek dolga, dolžnika pa bremenijo tudi vsi stroški postopka.
Keywords: davek, davčna izvršba, davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, davčni organ, Finančna uprava Republike Slovenije
Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 1322; Downloads: 93
 Full text (978,45 KB) |
2. IZVRŠBA V DAVČNEM POSTOPKU IN ČEZMEJNI VIDIKTanja Miličić, 2016, master's thesis/paper Abstract: Slovenija je članica Evropske unije in pravni red Evropske unije je del slovenske zakonodaje. To pomeni, da se mora Slovenija prilagajati tudi na področju davčne zakonodaje in spremembam, ki to področje spremljajo.
Pobiranje davkov je ena najstarejših pravic posamezne države. Države s pobiranjem davkov zadovoljujejo javne interese in uresničujejo svojo suverenost. Daleč v zgodovino pa sega tudi neizpolnjevanje davčnih obveznosti. Problem nastane, ko država zaradi neplačila ne more pobrati odmerjenega davka. Konflikti med davčnimi zavezanci in davčnimi organi se pojavljajo že znotraj domicilne države, še več težav pa je zaznati izven meja posamezne države.
V magistrski nalogi sem se opredelila do izvršbe v davčnem postopku, najprej v slovenskem davčnem prostoru, nato pa analizirala tudi čezmejni vidik davčne izvršbe in medsebojno pomoč ter vzajemno sodelovanje pri izmenjavi informacij, ki omogočata lažjo poravnavo neplačanih davčnih obveznosti. Države članice si prizadevajo za zajezitev davčne nediscipline, pri tem pa se poslužujejo različnih ukrepov. Mednarodno sodelovanje in upravna pomoč pri izmenjavi informacij med državami članicami EU sta izjemnega pomena za uspešno davčno poslovanje in na področju pobiranja davščin. Vsaka država lahko izbira sebi prilagojen davčni sistem. Vendar države z oblikovanjem direktiv, sklepov in uredb skrbijo za to, da se davčni sistemi držav razvijajo v isto smer, se harmonizirajo in omogočajo boljše sodelovanje med davčnimi upravami pri nadzoru in pobiranju davkov.
V nalogi sem se posebej opredelila še do hrvaškega davčnega sistema in primerjala zakonodajo davčne izvršbe v Sloveniji in v sosednji Republiki Hrvaški.
Keywords: izvršba, davčni postopek, davčni nadzor, medsebojna upravna pomoč, čezmejna davčna izvršba, mednarodno sodelovanje v davčni izvršbi, obrazci v postopku medsebojne upravne pomoči
Published in DKUM: 10.12.2016; Views: 1367; Downloads: 209
Full text (1,67 MB) |
3. DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVO NEPREMIČNO PREMOŽENJETatjana Lešnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Davek mora davčni zavezanec plačati v roku, ki je določen z zakoni o obdavčenju. V kolikor tega ne stori in plačilo davčne obveznosti ni bilo zavarovano tako, da bi se upnik, torej davčni organ, lahko poplačal iz zavarovanja, začne davčni organ davčno izvršbo. Davčna izvršba je poseben upravni postopek, ki ga ureja Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Davčno izvršbo opravlja Finančna uprava Republike Slovenije (FURS).
Davčna izvršba je skrajni ukrep, ki ga FURS uporabi, če davčni dolžnik svojih denarnih obveznosti ne poravna v rokih, predpisanih za prostovoljno izpolnitev. Postopek davčne izvršbe se začne z izdajo sklepa o izvršbi.
Če izvršba na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, denarne terjatve, premično premoženje ali vrednostne papirje ni uspešna, FURS predlaga izvršbo na dolžnikove nepremičnine, deleže v družbah ali premoženjske pravice. Predlog za vložitev izvršbe posreduje državnemu pravobranilstvu, ki zastopa državne organe pred sodišči, pri čemer postopek izvršbe skladno z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) opravi sodišče.
Glede na to, da gre pri izvršbi za poseg v pravice in premoženje dolžnika, uporabi davčni organ davčno izvršbo kot skrajni ukrep za poplačilo terjatev. Da gre za skrajni ukrep, s katerim naj bi se dosegla in/ali zagotovila izterjava davkov iz premoženja dolžnika, izhaja iz določb ZDavP-2, ki določajo, da je pogoj za izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje dejstvo, da davkov iz drugega dolžnikovega premoženja ni bilo mogoče izterjati.
Davčna izvršba na nepremičnine predstavlja za davčni organ dokaj zapleten, predvsem pa dolgotrajen proces. Ne glede na to, pa mora davčni organ uporabiti vse zakonske možnosti, da izterja davčni dolg od davčnega dolžnika, vključno z ukrepom posega na njegovo nepremično premoženje. Pri opravljanju davčne izvršbe je davčni organ dolžan spoštovati osebno dostojanstvo zavezanca za davek, ki dolguje davek, in poskrbeti, da je izvršba za dolžnika čim manj neugodna.
Keywords: Davek, zavezanec za davek/davčni zavezanec, davčni postopek, davčna izvršba, predmet davčne izvršbe, davčni dolg, izterjava dolga, izvršilni postopek, izvršba, nepremično premoženje.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2387; Downloads: 188
Full text (453,80 KB) |
4. VPLIV INSOLVENČNIH POSTOPKOV NA IZTERJAVO DAVČNIH TERJATEVAlenka Furlan, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Tema diplomske naloge je predstavitev postopka davčne izvršbe, ki je zadnja faza v davčnem postopku in se opravi v primeru, ko dolžnik svoje davčne obveznosti ne poravna v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen za prostovoljno izvršitev. Eden od razlogov, da davčni zavezanec svojih obveznosti ne poravna pravočasno, je insolventnost.
Insolventnost močno vpliva na plačilo dolga, saj insolventni dolžnik ni plačilno sposoben, iz prakse pa je razvidno, da pogosto tudi nima premoženja, s katerim bi lahko plačal dolg. Davčni organ kot upnik v primeru davčnih terjatev mora v celotnem postopku spremljati likvidnost davčnih dolžnikov, posebej v postopkih davčne izvršbe pa mora uporabiti vsa sredstva, da zagotovi poplačilo svojih terjatev. Pogosto je začetek oziroma predlog za uvedbo postopkov zaradi insolventnosti edini način, da se ustavi naraščanje dolga pri dolžnikih, ki niso plačilno sposobni.
Keywords: davčna izvršba, insolventnost, insolventni dolžnik, upnik, dolg
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 973; Downloads: 82
Full text (913,20 KB) |
5. PRISILNA IZVRŠITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI NA DOLŽNIKOVO PREMOŽENJE V DRUGIH ČLANICAH EUBoštjan Arzenšek, 2015, master's thesis Abstract: Izvršilni postopek imajo na voljo upniki kot prisilni postopek za izvršitev obveznosti, kadar dolžnik svojih obveznosti ne izvrši prostovoljno. Pomeni prisilno izvršitev dolžnikovih obveznosti. Glede na predmet izvršbe poznamo več različnih vrst izvršbe. Čeprav imamo z izrazom izvršba največkrat v mislih prisilno izterjavo denarnih obveznosti dolžnika, je lahko predmet izvršilnega postopka tudi, da mora nekdo nekaj storiti, dopustiti ali opustiti.
Z vstopom Slovenije v EU se je povečala mobilnost premoženja v druge države članice EU, kar zagotovo prinaša za podjetja številne prednosti pri delovanju na trgu EU in širše. Ne glede na prednosti prinaša članstvo zahtevnejše postopke na področju izvršbe, saj lahko ima dolžnik premoženje v različnih članicah EU, kjer so veljavne različne nacionalne zakonodaje.
To ni izziv samo za pravne osebe, ampak tudi za Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Za davčne obveznosti namreč vselej velja, da gre za prisilno dajatev, ker davčni zavezanci zanje niso deležni neposrednih koristi ali protiuslug s strani države. Davčni prihodki so namreč potrebni za delovanje države. Čeprav gre za prisilno dajatev, se od davčnih zavezancev pričakuje prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti v predpisanih rokih. V nasprotnem primeru davčni organ sproži postopek davčne izvršbe z namenom prisilnega poplačila davčnih obveznosti iz premoženja davčnega zavezanca. Zaradi omenjenih razlogov ni nujno, da se premoženje zavezanca nahaja v Sloveniji, ampak je lahko v drugi državi članici EU ali celo širše.
V magistrskem delu so predstavljeni postopki, ki jih ima FURS na voljo za izterjavo davčnih obveznosti, kadar se premoženje slovenskega davčnega zavezanca nahaja v drugi državi članici EU in v okviru prava EU za izvršbo, delno pa tudi postopki, ki jih imajo na voljo ostali pravni subjekti v Sloveniji in EU za prisilno izvršitev obveznosti.
Keywords: davčna izvršba, evropski izvršilni postopek, čezmejna izterjava davščin
Published in DKUM: 02.03.2016; Views: 1859; Downloads: 222
Full text (1,90 MB) |
6. DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVE DENARNE PREJEMKE, DENARNA SREDSTVA IN DENARNE TERJATVEGašper Bevc, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem analiziral postopek davčne izvršbe s poudarkom na davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke, davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah in na davčni izvršbi na druge denarne terjatve dolžnika.
S postopkom davčne izvršbe začne Davčna uprava Republike Slovenije, če davčni zavezanci svojih obveznosti ne izpolnijo prostovoljno in pravočasno. Cilj postopka je doseči prisilno izterjavo davčnega dolga. Davčni organ začne postopek z izdajo sklepa o davčni izvršbi, zoper katerega ima dolžnik na voljo pritožbo, ki pa ne zadrži njegove izvršitve.
Izterjava davčnega dolga se doseže tako, da davčni organ poseže na dolžnikovo premoženje ali premoženjske pravice. ZDavP-2 ne določa vrstnega reda sredstev izvršbe, zato je treba upoštevati predvsem načelo sorazmernosti, po katerem je treba izbrati tista sredstva, ki so v konkretnem primeru sorazmerna višini davčnega dolga.
Z davčno izvršbo se najprej poseže na dolžnikove denarne prejemke, a največ do višine dveh tretjih, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače. Če izvršba na prejemke ni možna, se opravi izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, če pa ni možna tudi na ta sredstva, se opravi izvršba na denarni terjatvi, ki jo ima davčni dolžnik do svojega dolžnika.
Kadar pa teh sredstev ni mogoče uporabiti, se izvede izvršba na premičnine, če pa zavezanec tudi premičnin nima, se poseže po njegovih nepremičninah in deležih v gospodarskih družbah ali na vrednostne papirje.
Keywords: davčna izvršba, davek, sklep o izvršbi, predmet izvršbe, izvršilni naslov, sredstva izvršbe
Published in DKUM: 22.12.2014; Views: 2639; Downloads: 314
Full text (678,02 KB) |
7. DAVČNA IZVRŠBA NA PREMIČNINENataša Matijašević, 2014, undergraduate thesis Abstract: Tako kot povsod po svetu, tudi v Republiki Sloveniji zavezanci moramo plačevati davke, katere zaračunavajo davčni organi. Število plačnikov davčnih obveznosti v zakonskem roku je zelo nizko, zaradi česar so davčni organi primorani postopati po institutu davčne izvršbe in davčnim zavezancem nameriti precejšnjo pozornost. Davčna izvršba je poseben upravni postopek, ki ga davčni organ izvaja v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Opravi se v primeru, če dolžnik svoje davčne obveznosti ne izpolni v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen za prostovoljno izpolnitev.
Postopek davčne izvršbe se prične z izdajo sklepa o izvršbi. V skladu z zakonom lahko davčni organ uporabi samo tista sredstva izvršbe, ki so sorazmerna z višino dolga, ki ga je potrebno izterjati. Kljub temu, da ni pisanega pravila se davčni organ prvotno odločajo za davčno izvršbo na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva in na dolžnikove denarne terjatve, če pa le ta ni uspešna pa posežejo po davčni izvršbi na premičnine in ne nazadnje na dolžnikovo nepremično premoženje, delež družbenika v družbi, na premoženjske pravice in na vrednostne papirje.
Postopek davčne izvršbe na premičnine je v ZDavP-2 izredno razčlenjen in podrobno opredeljen, saj se v zvezi z njim pojavlja največ težav. Postopek je dolgotrajen in zapleten. Z zakonodajo, določenimi pravili in načeli pa se usmerja delo davčnih organov, prav tako pa le ti ščitijo pravice zavezancev v postopku.
Keywords: davčna izvršba, davčna obveznost, izvršljivi naslov, sklep o izvršbi, premičnina
Published in DKUM: 03.11.2014; Views: 2216; Downloads: 256
Full text (597,40 KB) |
8. PREDNOSTI IN SLABOSTI DAVČNE IZVRŠBE V REPUBLIKI SLOVENIJIAndrej Arnečič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Pri pobiranju davkov veliko vlogo igra davčna izvršba oz. izterjava. Davki v današnjem času v veliki meri namreč temeljijo na prostovoljnem plačevanju davčnih zavezancev. Podjetja, samostojni podjetniki in druge osebe, kot npr. kulturni delavci, osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, osebe s statusom športnika, uporabniki nepremičnin, zavezanci za DDV, prodajalci nepremičnin, osebe, ki dedujejo, prejemniki daril, itd., z opravljanjem dejavnosti ali posameznih dejanj postanejo zavezanci za davek. V primeru, da le-tega pravočasno ne poravnajo, se sproţi postopek davčne izvršbe, z namenom pokritja davčnega dolga v čim krajšem času v čim večjem obsegu dolga.
Keywords: davčna uprava, davčna izterjava, davčna izterjav v Avstriji, upnik, dolžnik, izvršilni postopek, izterjevalec, izvršba, davčni dolg, izvršilni naslov, izvršilno sredstvo, predemt izvršbe, izvršilni naslov
Published in DKUM: 26.03.2014; Views: 1722; Downloads: 211
Full text (942,58 KB) |
9. Specifičnosti zatajitev finančnih obveznosti : diplomsko deloSimona Šoster, 2006, undergraduate thesis Keywords: finance, obveznosti, plačila, modeli, davki, morala, poslovna psihologija, obdavčenje, kazniva dejanja, Slovenija, poslovna morala, davčna utaja, etika, davčne službe, carinski postopek, strokovnjaki, kontrola, inšpekcijske službe, davčna politika, davčni sistemi, finančna sredstva, izvršba, finančno poslovanje, izvršilni postopek
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1765; Downloads: 74
Full text (233,41 KB) |
10. Nedavčni prihodki - denarne kazni in globe policije : diplomsko deloKlavdija Pavletič, 2007, undergraduate thesis Keywords: policija, davčne službe, Slovenija, davčna uprava, javna uprava, kazniva dejanja, kazenski postopek, izvršilni postopek, izvršba, plačila, finančni instrumenti, poslovanje, dolgovi, finančni sistemi, dokumenti, metode, država
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2189; Downloads: 96
Full text (302,32 KB) |
