| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pravni vidik pranja denarja - moderne pojavne oblike
Rima Salman, 2021, master's thesis

Abstract: Pranje denarja ni klasično kaznivo dejanje, saj nakazuje na spremenjene ekonomske in družbene razmere zadnjih desetletij. Ni le finančni delikt, pač pa je tudi orodje, ki med drugim omogoča vsa druga kazniva dejanja - od trgovine z mamili, politične korupcije, terorizma in vrsto številnih drugih kaznivih dejanj. Za kaznivo dejanje pranja denarja gre, ko nekdo poskuša prikriti resnično naravo, lokacijo, vir, dejansko lastništvo ali nadzor premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Kaznivo dejanje pranja denarja vselej vključuje dve kaznivi dejanji: predhodno kaznivo dejanje, s katerim storilci pridobijo premoženjsko korist in kaznivo dejanje legitimizacije te premoženjske koristi. Pranje denarja ima veliko škodljivih vplivov - škoduje institucijam finančnega sektorja, ki imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti, spodbuja kriminal in korupcijo ter na sploh zmanjšuje učinkovitost v realnem gospodarskem sektorju. V zadnjih letih so tako vrste plačil kot tudi načini plačevanja z razvojem novih tehnologij doživeli velik val sprememb. Virtualne valute prinašajo v poslovanje in finančni sektor številne novitete, ki sicer že danes omogočajo kopico prednosti, a hkrati s tem lahko tudi storilcem kaznivih dejanj olajšajo prikrivanje resničnega izvora sredstev in prenos le-teh prek državnih meja, preiskovalnim organom pa otežijo odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev. V mnogih primerih so storilci kaznivega dejanja pranja denarja vsaj korak pred aktualno zakonodajo in v preteklosti je bil ta razkorak še večji, predvsem zaradi virtualnih valut (med katere spadajo tudi kriptovalute), saj regulative praktično ni bilo. V zadnjih letih se stanje izboljšuje, saj številne organizacije (FATF, itd.) z medsebojnim sodelovanjem in poenotenjem pravil uspešno ožijo prostor morebitnih zlorab. Kljub temu pa za regulatorje ostaja mnogo izzivov, saj se poleg obstoječih tipologij pranja denarja, znova in znova pojavljajo tudi nove, ki so natančneje predstavljene tudi v tem magistrskem delu. Toda ali lahko za boj proti pranju denarja z virtualnimi valutami uporabimo enaka »orodja« kot pri pranju denarja s fiat valutami? Čeprav bi morda mislili, da virtualne valute v digitalnem svetu obstajajo brez običajnih pravil realnega sveta, pa je potrebno poudariti, da vse virtualne entitete vedno puščajo sled v resničnem svetu. Borze kriptovalut imajo namreč svoje lastnike, strežnike in registrirane sedeže, zaradi česar jih je mogoče podrediti določeni jurisdikciji in na podlagi tega izvrševati zakone. Lastniki kripto borz so se dolgo lahko izogibali transparentnemu delovanju, in razlog za to je bil ta, da so svojo identiteto prikrivali z uporabo priljubljene metode pralcev denarja-fiat valut, tj. z nerazkritjem podatkov o dejanskem lastništvu podjetja. Dokler bodo takšna podjetja obstajala, bo boj proti pranju denarja v virtualnem svetu resno oviran. In zato je v boju proti omenjenemu kaznivemu dejanju v prvi vrsti potrebno izvajati zelo enostavno in že uveljavljeno rešitev: ustaviti prakso ustanavljanja in posledično delovanja podjetij brez transparentnega dejanskega lastništva. To bi regulatorjem omogočilo, da bi le-ti ugotovili kdo je resnični lastnik in upravljalec spletnih mest s kriptovalutami. Ko bodo regulatorji imeli povsod vpogled kdo so dejanski lastniki, jih bodo lahko tudi pozvali na odgovornost. Prizadevanja za učinkovitejšo regulacijo v zvezi s pranjem denarja bodo tako veliko uspešnejša. S tem kriptovalute ne bodo postale sinonim za pranje denarja. Na koncu pa ne gre prezreti, da količina opranega denarja z modernimi tehnologijami (virtualne valute) v primerjavi s količino denarja, ki je oprana s fiat valutami, še vedno predstavlja neznaten delež. Potencial zlorab s pomočjo uporabe modernih tehnologij je še vedno signifikanten, zato ostaja na tem področju še precej dela za preprečevanje pranja denarja.
Keywords: kaznivo dejanje, pranje denarja, Urad za preprečevanje pranja denarja, ZPPDFT-1, digitalne valute, kriptovalute, darknet, Bitcoin, digitalne denarnice, AMLD
Published: 21.04.2021; Views: 221; Downloads: 69
.pdf Full text (1,59 MB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica