| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 20
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Obdavčitev dediščin in daril v Republiki Sloveniji
Pina Kač Silić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Davki nas spremljajo na vsakem koraku vsakdanjega življenja – kot državljani Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) moramo plačati davek na hrano, pijačo, dohodek, nepremičnine, premičnine pa tudi na dediščine in darila. Vsak v življenju vsaj enkrat nekaj podeduje ali dobi kot darilo, kar pomeni, da je dolžan plačati davek. Kakšen davek in višino le-tega določuje predvsem od koga so dediščino oziroma darilo prejeli. V RS so davki na dediščine in darila urejeni v Zakonu o davku na dediščine in darila (v nadaljevanju ZDDD), ki je pričel veljati 1. januarja 2007. Določbe tega zakona so prilagojene razmeram sodobnega sveta in novim oblikam celote premoženjskopravnih razmerij, katerih predmet je darovanje oziroma dedovanje. Členi tega zakona določajo od predmeta obdavčitve, davčnega zavezanca do davčnih stopenj in davčnih oprostitev. Dediči oziroma obdarjenci so razvrščeni v ustrezne dedne rede, ki so določeni po ZDDD. Ti dediči spadajo v pojem davčnih zavezancev za davek na dediščine in darila, ki so lahko bodisi fizične osebe ali civilno-pravne osebe. S tem davkom je obdavčeno premoženje, ki ga fizična ali civilno-pravna oseba prejme kot dediščino ali darilo. Zato davek na dediščine in darila sodi med premoženjske davke. Pri tem mora obstajati tudi davčna obveznost in/ali pravni naslov za prenos lastninske pravice. Stopnja davka, ki ga davčni zavezanec mora plačati, je odvisna od tega, v kateri dedni red je uvrščen. Tako velja dodati, da ta vrsta davka spada med osebne davke, saj se pri odmeri le-tega upoštevajo okoliščine zavezanca (na primer bližina sorodstva). Teh in drugih pojmov, ki sodijo na področje davka na dediščine in darila se bom globje dotaknila v diplomskem delu, zaključila pa bom s sklepnim delom, ki sestoji iz osnovnih ugotovitev in sklepnih misli.
Keywords: davek, dediščine in darila, davčna obveznost, davčni zavezanec, davčna stopnja, davčne oprostitve
Published: 20.12.2019; Views: 868; Downloads: 67
.pdf Full text (262,87 KB)

2.
DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA Z VIDIKA PRORAČUNSKEGA UČINKA TER PRIMERJAVA Z AVSTRIJO IN NEMČIJO
Valerija Šic, 2016, master's thesis

Abstract: Z davkom na dediščine in darila je obdavčeno premoženje, ki ga prejme fizična oseba od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali kot darilo in ki ni dohodek po Zakonu o dohodnini. Prihodki iz naslova davka na dediščine in darila predstavljajo majhen delež v javnofinančnih prihodkih države, stroški pobiranja davka pa so sorazmerno veliki. Zakon o davku na dediščine in darila je potreben pravne novelacije, saj pobiranje davka na dediščine in darila po dosedanjih pravnih opredelitvah predstavlja nezadovoljive proračunske učinke. Širina in obseg davčne administracije v zvezi s postopkom odmere davka na dediščine in darila posega v vprašanje zaupanja v pravo države, kar posledično vodi k nujnosti poenostavitve postopka pobiranja davka na dediščine in darila. Pri obdavčitvi dediščin in daril prihaja do razlik v optimalnem davčnem sistemu med Republiko Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo.
Keywords: davek na dediščine in darila, proračunski učinki, stroški pobiranja davka, pravna novelacija, vprašanje zaupanja v pravo države, poenostavitev postopka pobiranja davka, razlike v optimalnem davčnem sistemu
Published: 25.10.2016; Views: 1216; Downloads: 137
.pdf Full text (1,72 MB)

3.
PRESOJA SKLADNOSTI SLOVENSKE DDV ZAKONODAJE Z EVROPSKO GLEDE OBDAVČITVE BREZPLAČNEGA BLAGA IN KUPONOV
Petra Lešnik Soče, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi proučujem DDV obravnavo vzorcev, daril in kuponov. Podrobno proučujem slovensko DDV zakonodajo in prakso slovenskega davčnega organa, določbe evropske DDV direktive in sodno prakso Sodišča EU ter prakso britanskega HMRC. Pri kuponih obravnavam še predvidene spremembe zakonodaje EU, natančneje Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede obravnave kuponov. Na podlagi naštetega opravljam presojo skladnosti slovenske zakonodaje in prakse z evropsko in izpostavljam, kje so po mojem mnenju neskladja in zato potrebne spremembe. Zakonodaja glede DDV obravnave daril, vzorcev in transakcij z različnimi kuponi (ki se jih poimenuje tudi darilni boni, vrednostni boni, kartice z dobroimetji) je pomanjkljiva, zato si moramo pomagati s sodno prakso Sodišča EU. Zakonodaja ne daje natančnejše definicije pojmov vzorec in darilo manjše vrednosti. Glede DDV obdavčitve vzorcev in daril je ključnega pomena sodba Sodišča EU v zadevi EMI Group (C-581/08). Glede obdavčitve kuponov z DDV pa tako v ZDDV-1 kot tudi v DDV direktivi sploh ni določb, obstaja pa več sodb Sodišča EU: Boots Company (C-126/88), Argos Distributors (C-288/94), Marks & Spencer (C-62/00), Elida Gibbs (C-317/94), Astra Zeneca (C-40/09), Lebara (C 520/10). Skozi sodno prakso Sodišča EU so bile sicer zagotovljene nekatere usmeritve, vendar so nekatere težave ostale nerešene. Poleg tega trenutna pravila, ustvarjena s sodno prakso Sodišča EU, niso jasna. Zato je Evropska komisija pripravila Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede obravnave kuponov, da bi odpravila pravno praznino. Vendar pa kljub planu, da bi se spremembe začele uporabljati s 1. januarjem 2015, predlog še ni bil sprejet, saj se države članice še niso uspele uskladiti glede vsebine.
Keywords: DDV, davek na dodano vrednost, DDV zakonodaja, sodbe Sodišča EU, vzorci, darila, kuponi
Published: 24.10.2016; Views: 1015; Downloads: 83
.pdf Full text (1,32 MB)

4.
EVIDENTIRANJE IN OBDAVČEVANJE NEPREMIČNIN
Nada Feuš, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Kar nekaj davkov je, s katerimi so v Sloveniji obdavčene nepremičnine, prihaja pa tudi nov davek na nepremičnine, ki bo zamenjal sedanje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, in davek od premoţenja. Predhodno je bilo treba zbrati vse podatke o nepremičninah, ki jih hrani geodetska uprava, in podatke, ki so bili dobljeni s popisom nepremičnin. Vse skupaj je bilo potrebno za pripravo projekta mnoţičnega vrednotenja nepremičnin, po katerem smo dobili vrednost posamezne nepremičnine, kar bo osnova za novi davek. Diplomsko delo smo začeli s podrobnim opisom vrednotenja nepremičnin, kako in na podlagi katerega zakona je potekalo, in rezultate, ki jih je vrednotenje nepremičnin prineslo. Nadaljevali smo z evidentiranjem nepremičnin pri nas, omenili pristojne inštitucije in podrobno opisali vpis nepremičnine, vpis stavbe, vpis nepremičnine pod stavbo. Poglavje o evidentiranju nepremičnin smo sklenili s postopkom vpisa etaţne lastnine. Zadnje poglavje smo namenili davčnemu sistemu pri nas in pojasnili vrste davkov, ki so pomembni za obdavčitev nepremičnin. Skozi celotno diplomsko delo smo primerjali našo ureditev evidentiranja in obdavčevanja nepremičnin z ureditvijo na Hrvaškem.
Keywords: register nepremičnin, zemljiška knjiga, mnoţično vrednotenje nepremičnin, davek na nepremičnine, davek na dediščine in darila, Republika Hrvaška.
Published: 04.08.2015; Views: 1332; Downloads: 133
.pdf Full text (879,00 KB)

5.
OBDAVČITEV NEPREMIČNINSKIH TRANSAKCIJ FIZIČNIH OSEB
Jure Jakšić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava obdavčitev nepremičninskih transakcij fizičnih, torej obdavčitev samega prometa z nepremičninami. Za normalno delovanje družbe ter same države so davki nujni pogoj(condicio sine qua non). Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine,skupaj z vsemi sestavinami. Za veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini ( in drugih stvarnih pravic) je potreben veljaven zavezovalen pravni posel. Zavezovalni pravni posel je pogodba iz katere izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico. Davek na promet nepremičnin je po OECD klasifikaciji ter tudi po slovenskem pravnem redu premoženjski davek. Obdavčuje premoženje, ki nastaja skozi promet, to je preko prodaje in drugih sorodnih oblik, ki na koncu rezultirajo kot da bi bila opravljena prodaja . Zakon o davku na dediščine in darila uvaja obveznost plačevanja davka na neodplačen prehod premoženja, ki ga prejme bodisi fizična bodisi pravna oseba( diplomska naloga obravnava le obveznost plačevanja fizične osebe). Predmet obdavčitve so dediščine( in zapuščine) in darila. Pri obravnavi nepremičninskih davkov ni mogoče spregledati davka od dobička iz kapitala, ki ga ureja Zakon o dohodnini( v nadaljevanju ZDoh-2), ki obdavčuje tudi promet z nepremičninami. Zakon šteje kot obdavčljive kapitalske dobičke, ki jih zavezanec doseže ob odsvojitvi kapitala. Kapital, ki pride v poštev za potrebe zakona so nepremičnine, vrednostni papirji in lastniški deleži, investicijski kuponi. Materialno pravo se uresničuje preko procesnega prava. Davčni postopek je esencialni inštrument za delovanje davčnega aparata. Davčni postopek so aktivnosti davčnih organov in zavezancev za davek ter drugih oseb, ki so posredno ali neposredno povezani v našem primeru z prometom nepremičnin. Temeljni procesni zakon s področja davčnega prava je Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), katerega določbe se uporabljajo subsidiarno v primerih kadar niso urejene v omenjenih materialnih zakonih. Prav tako se subsidiarno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter zakona o upravnem sporu (ZUS). V razmerju do ZUP-a ter ZUS-a je ZdavP-2 specialnejši zakon( lex specialis). Davek na promet z nepremičninami v Republiki Hrvaški ureja Zakon o porezu na promet nekretnina. Sama pravna ureditev je v določeni meri podobna z slovensko pa vendarle z določenimi večjimi odstopanji.
Keywords: davek, nepremičnina, promet, dediščine, darila, dobiček, kapital, postopek
Published: 10.01.2014; Views: 1243; Downloads: 374
.pdf Full text (244,04 KB)

6.
PRIMERJALNA ANALIZA BONITET MED SLOVENIJO IN AVSTRIJO
Katja Kodrič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Fizične osebe v Sloveniji so obdavčene po trenutno veljavnem Zakonu o dohodnini, ki je bil večkrat dopolnjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Prav tako so tudi fizične osebe v Avstriji obdavčene po Zakonu o dohodnini (Einkommensteuergesetzes). Obdavčljivi dohodki, ki med drugim zajemajo tudi bonitete, so v Sloveniji del dohodka iz zaposlitve, v Avstriji pa del dohodka iz odvisne zaposlitve. Boniteta je ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali kateri drugi obliki, ki jo koristi delojemalec ali njegov družinski član od delodajalca. V Avstriji so bonitete opredeljen kot nedenarne ugodnosti, ki jih prejema delojemalec na podlagi sklenjenega odvisnega pogodbenega razmerja. Delodajalec lahko izplača del plače delojemalcu v obliki bonitete. Bonitete, ki jih lahko koristijo delojemalci, so boniteta za uporabo službenega vozila v privatne namene, nastanitev, posojilo brez obresti ali z nižjo obrestno mero, ki je nižja od tržne, popuste pri prodaji blaga in storitev, izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana, zavarovalne premije in podobna plačila, pravice delojemalcev do nakupa delnic in darila. V primeru, da delojemalec koristi ugodnost bonitete, je potrebno vrednost bonitete prišteti k bruto plači in od skupne osnove obračunati prispevke in davek iz plače. Če pri obračunu plače delojemalec upošteva boniteto to pomeni, da si s tem poviša bruto osnovo za obračun prispevkov in davka. Obračunana boniteta zato za delojemalca ne pomeni ugodnosti, saj je njegovo izplačilo, nižje v primeru obračunane bonitete. Tudi vpliv bonitete na dohodek iz zaposlitve z vidika delodajalca ne predstavlja davčnih ugodnosti, ker je strošek delodajalca višji takrat, ko boniteto obračunamo.
Keywords: Ključne besede: boniteta, dohodnina, dohodek iz zaposlitve, Slovenija, Avstrija, službeno vozilo, nastanitev, posojilo, darila
Published: 18.11.2013; Views: 2182; Downloads: 254
.pdf Full text (607,53 KB)

7.
ETIČNI VIDIKI OBDAROVANJA V MEDNARODNEM POSLOVNEM OKOLJU
Maruša Škorjanc, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Če povzamem celotni diplomski seminar, lahko rečem, da je obdarovanje že zelo star običaj. Kot sem dejala, naj bi samo darilo zaznamovalo začetek novega obdobja. Zato sem v začetku diplomskega seminarja opisala razvoj poslovnega obdarovanja. Sam način obdarovanja sem razdelila med zasebno obdarovanje ljubljenih in poslovno obdarovanje, kjer poskušamo z obdarovanjem poslovnemu partnerju izkazati naklonjenost in spoštovanje. Vendar, kot sem dejala, o sami tradiciji poslovnega obdarovanja lahko govorimo šele z pričetkom razvoja obrti in trgovine. V preteklosti so darila uporabljali osvajalci neznanih dežel, vendar so z tem večinoma vsiljevali svojo kulturo in običaje. Zato tudi menim, da je za podjetnike izjemnega pomena, da preučijo obdarovanja v različnih državah, kajti navade poslovnega obdarovanja se razlikujejo. Zato se morajo vodilni in zaposleni v podjetju pripraviti na drugačnost z ustrezno strategijo. Morebitne napake, bi vas lahko spravile v neroden položaj ali ob posel. Pod vprašanje, koga obdarovati, menim, da je smiselno obdarovati poslovne partnerje, kajti z primernim darilom se predstavimo kot osebnost. Pri tem si vsekakor ne smemo zanikati, da pa nam to vsekakor pomaga pri nadaljnjem sklepanju poslov. Med same značilnosti poslovnega obdarovanja, sem poskušala obrazložiti, da tu vsekakor štejemo poslovna, protokolarna in promocijska darila. Poslovna darila nosijo zelo veliko sporočilno vrednost. Ne smemo se omejevati po letnih časih, kajti poslovnim partnerjem moramo posvečati veliko pozornosti in ustvarjalnosti. Dobro poslovno darilo pravijo, da mora s svojo izvirnostjo preseči materialno in nominalno vrednost. Med opisovanjem protokolarnih daril, sem ugotovila, da sodijo med najbolj občutljiva področja obdarovanja. Protokolarna darila so izraz stikov med državami in različnimi kulturami. Protokolarna darila se podarjajo ob srečanjih naših visokih predstavnikov v tujini in ob uradnih srečanjih visokih predstavnikov tujih držav v Sloveniji. Vsako protokolarno darilo, ki je podarjeno v naši državi služi promociji le te in izvira iz slovenske kulture. Promocijska darila naj bi imela namen predstaviti podjetje. Pri tem se pa razlikujejo darila na osebna ali množična. Sama promocijska darila, lahko dosežejo več komunikacijskih ciljev, kot katere koli druge tehnike. Z promocijskimi darili dosežemo pospešitev prodaje, okrepi ugled in spodbudi neposredno kupovanje. Tukaj pa pride tudi do dileme, ali so poslovna darila komunikacija ali podkupnina. Seveda si lahko pomagamo z predpisi v kazenskem zakoniku, kjer je sprejemanje daril lahko kaznivo, če jih sprejemamo kot protiusluge pri sklenitvi poslov. Sam začetek podkupovanja pomeni posledično konec obdarovanja, kot izkazovanje pozornosti in spoštovanja. Meja je predvsem v samem namenu obdarovanja. Podkupnina je zelo kočljiva zadeva, zato menim, oziroma predlagam, da bi se v podjetjih uvedlo izobraževanje vodilnih in zaposlenih v podjetju na področju poslovne etike. Kajti z neprimernim darilom oddajamo napačen signal, z tem negativnim pristopom pa posledično izgubljamo stranke in ugled. Da bi se izognili tej dilemi ali gre za darilo ali za podkupnino naj bo darilo za obdarovanega brez omembe vredne materialne vrednosti in naj ne bo pod nobenim pogojem , podarjeno med sklepanjem posla. Če ste kot podjetje v dvomih, vam lahko pri izbiri daril pomagajo podjetja, ki se posebej ukvarjajo z prodajo daril. Kot drugi ukrep ali predlog, bi dejala, da je nujna nadgradnja obstoječega nadzora obdarovanja z etičnim pristopom. Nekatera podjetja imajo zelo stroga določila glede darovanja. Vsak zaposleni bi moral biti seznanjen z zakonskimi določili in pravnimi posledicami.
Keywords: Poslovna darila, Promocijska darila, Protokolarna darila, Poslovno obdarovanje, Obdarovanje tujih partnerjev, Podkupnina, Etika
Published: 12.12.2012; Views: 1416; Downloads: 184
.pdf Full text (455,64 KB)

8.
POSLOVNA DARILA KOT ELEMENT KOMUNICIRANJA
Maja Japelj, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Komunikacija je izmenjava informacij, misli, idej, mnenj ter drugih vsebin med pošiljateljem in prejemnikom sporočila. Od nje je odvisno, kako bo neka organizacija funkcionirala. Tudi poslovna darila sodijo med načine komuniciranja v poslovnem svetu. V Sloveniji je poslovno obdarovanje zakonsko regulirano. Poslovno darilo ima vedno poslovni namen. Delimo jih lahko glede na izvor, vsebino, vrednost, glede na prejemnika itd. Seveda pa je pri njegovi izbiri potrebno paziti, da je le-to primerno situaciji in obdarjencu. V poslovnem svetu se pogosto podarja cvetje, vino, kulinarični izdelki, izdelki domače obrti, pisarniška darila, darila vezana na dejavnost podjetja itd. Poslovna darila so lahko z ali brez logotipa. Raziskava je pokazala, da je dobra tretjina, to je 36 % anketiranih že prejela popolnoma neprimerno poslovno darilo; da najbolj cenijo darila domače obrti; 50 % jih meni, da je poslovno darilo primeren način komuniciranja; 46 % jih pravi, da podjetje s poslovnim darilom najpogosteje sporoča naklonjenost; 72 % jih pravi, da so takšna darila pokazatelj, kako dobro podjetje posluje itd.
Keywords: - komunikacija, - poslovna darila, - zakon, - podjetje, - obdarjenec.
Published: 16.08.2012; Views: 1534; Downloads: 105
.pdf Full text (1,47 MB)

9.
PRAVNA VPRAŠANJA V ZDRAVSTVENI NEGI V DOMOVIH ZA STAREJŠE OBČANE
Marija Breznik, 2012, master's thesis

Abstract: Pacientove pravice so tema, ki se poleg zdravstvenega sistema dotaknejo tudi mnogih področij družinskega in odškodninskega prava, prekrškov, disciplinskih postopkov, kazenskega prava, prava informacijske zasebnosti in postopkovnega prava. Starost in odvisnost sama po sebi ne upravičujeta omejevanja katere koli od neodtujljivih človekovih pravic in državljanskih svoboščin, kot jih priznavajo mednarodni standardi in kot so vtkane v demokratične ustave. Namen raziskave je preveriti, v kolikšni meri zaposleni poznajo pravice stanovalcev in morebitne kršitve pravic stanovalcev. Prav tako nas zanima, ali zaposleni prejemajo oziroma zavračajo darila manjše in večje vrednosti in ali zaposleni sodelujejo pri sestavi oporoke ali darilne pogodbe. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Raziskovalni vzorec je zajemal 40 zaposlenih, v katerega so bili vključeni bolničarji/negovalci, tehniki zdravstvene nege, višje medicinske sestre, diplomirane medicinske sestre v dveh domovih za starejše občane in 41 stanovalcev. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da dobra polovica zaposlenih članov negovalnega tima pozna pravice stanovalcev. Zaposleni so največkrat navedli pravico do samoodločanja in pravico do zasebnosti ter pravico do varstva osebnih podatkov. 75 % zaposlenih meni, da nikoli ni kršilo pravic stanovalcev. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da zaposleni ne sprejemajo daril večjih vrednosti. Prav tako zaposleni ne sodelujejo pri sestavi oporoke ali darilne pogodbe. Sklep. Človekove pravice so jedro družbenega razvoja in so usmerjene k spoštovanju posameznika in družbe kot celote. Zato je potrebno, da jih zdravstveni delavci še posebej dobro poznajo in jih spoštujejo. Sodelovanje pri sestavi oporoke oziroma darilne pogodbe ni prioritetna naloga zdravstvenih delavcev v domovih za starejše občane, temveč skrbnika stanovalca.
Keywords: Ključne besede: pravice starostnikov, darila in darilne pogodbe, oporoke v domovih za starejše občane
Published: 07.06.2012; Views: 2457; Downloads: 248
.pdf Full text (12,07 MB)

10.
Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica