| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Sanacija varnostnih višin na visokonapetostnem daljnovodu z montažo ACCC vodnikov
Igor Bratić, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga opisuje možne rešitve za sanacijo varnostnih višin na obstoječem 110 kV daljnovodu DV 110 kV Kidričevo – Breg – Ptuj – Formin. Ker trasa daljnovoda poteka večinoma po kmetijskih zemljiščih prihaja do nevarnosti preskoka med faznimi vodniki ter velikimi obdelovalnimi stroji, kar predstavlja resno nevarnost za upravljalce teh strojev. Konvencionalna rešitev bi bila popolna porušitev starega daljnovoda in postavitev novih višjih stebrov, vendar je omenjeni postopek sanacije, zaradi zakonodaje in upravnih postopkov zelo dolg. Težavo lahko saniramo v zelo kratkem času z zamenjavo klasičnih ACSR vodnikov z montažo vročih vodnikov z majhnim povesom (HTLS vodniki) – v našem primeru z vodnikom ACCC. Glavna tema tega dela je opis in rezultat sanacije varnostnih višin v primeru montaže ACCC vodnikov.
Keywords: visokonapetostni daljnovodi, prenosno omrežje, HTLS vodniki, ACCC vodniki, rekonstrukcija, povesi.
Published: 14.05.2021; Views: 173; Downloads: 11
.pdf Full text (2,23 MB)

2.
Poligonalni stebri nadzemnih električnih vodov
Igor Bratić, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Umeščanje visokonapetostnih prenosnih daljnovodov v prostor in gradnja le teh je proces, ki je neizbežen za razvoj gospodarstva. Vendar pa je načrtovanje in gradnja vse bolj zahtevna naloga. Vpliv daljnovodov na okolje in družbeno skupnost je zelo velik, ob vsakem novem projektu se ustvarijo civilne iniciative, ki nasprotujejo gradnji. Največji vpliv na okolje imajo daljnovodi zaradi svoje oblike in velikosti. Zato, da bi se proces gradnje novih daljnovodov pospešil, je prišlo do razvoja novih tehničnih rešitev. Kompaktiranje daljnovodov je tehnična rešitev, s katero zmanjšamo dimenzije stebrov in medfaznih razdalj. Drugi, manj drastičen pristop, je le zamenjava tradicionalne jeklene predalčne konstrukcije stebrov z mnogokotnim jeklenimi stebri - poligonalnimi stebri. V diplomskem delu je opisana slednja rešitev z opisom prednosti in slabosti gradnje daljnovodov s poligonalnimi stebri. Opisana je tudi primerjava montažnih časov in stroškov za določen primer, izkušnje z gradnjo in možnosti vključitve poligonalnih stebrov v projekte.
Keywords: Kompaktni daljnovodi, visokonapetostni daljnovodi, prenosno omrežje, stebri, poligonalni stebri, jeklena predalčna konstrukcija.
Published: 22.02.2017; Views: 1140; Downloads: 314
.pdf Full text (4,06 MB)

3.
4.
Načrtovanje infrastrukturnih vodov z določanjem njihovih za okolje sprejemljivih koridorjev
Alenka Cof, Janez Marušič, Krešimir Bakič, Franc Jakl, 2005, review article

Abstract: Članek obravnava možnosti za vodenje daljnovoda Globoko-italijanska meja skoziprostor. Predstavljena sta dva postopka umeščanja nadzemnih vodov v prostor, pri katerih so upoštevana okoljska in prostorska merila: slovenski initalijanski. Slovenski postopek sestavljajo analize privlačnosti in ranljivosti. S prvimi vključujemo v obravnavo tiste ekonomske in funkcionalne dejavnike, ki vplivajo na privlačnost prostora za nadzemne vode. Na ta način je mogoče presojati, kako ekonomsko in funkcionalno ustrezno so postavljene alternativne trase novonačrtovanega 400-kilovoltnega daljnovoda Slovenija-Italija od RTP Okroglo do treh možnih stičnih točk na slovensko-italijanski meji Srednjega, Golega Brda in Vrtojbe. Prav tako so bili v skladu z zahtevami zakona o urejanju prostora pripravljeni modeli ranljivosti, s katerimi se v prostoru simulirajo možni negativni vplivi daljnovoda na okolje, ter analiza ustreznosti, ki pomeni uskladitev razvojnih in varovalnih zahtev. Rezultat analiz je koridor, v katerem je možno voditi traso brez večjih konfliktov. Italijani so svoj postopek razvili za iskanje ustreznega koridorja na svoji strani od državne meje do RTP Videm (Udine). Ta postopek je bil uporabljen tudi na slovenski strani. Uporabili so tri skupine dejavnikov: dejavnike privlačnosti, izločilne dejavnike in dejavnike večjega odpora. Veliko bolj poenostavljen postopek omogoča primerjavo, ker so v njem uporabljeni enaki ali vsaj podobni prostorski podatki. V sklepih je podan tudikratek komentar h konceptu koridorja kot planerskega orodja.
Keywords: daljnovodi, koridor, model ustreznosti, planiranje, Slovenija-Italija
Published: 10.07.2015; Views: 451; Downloads: 95
URL Link to full text

5.
RAZDELILNE TRANSFORMATORSKE POSTAJE V POVEZAVI S TERMOELEKTRARNO BRESTANICA
Robert Koren, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V tej diplomski nalogi sta predstavljeni Termoelektrarna Brestanica in razdelilna transformatorska postaja Brestanica, ki je locirana v neposredni bližini elektrarne. V nadaljevanju so podrobno predstavljena vsa stikališča, ki so direktno povezana z razdelilno transformatorsko postajo Brestanica. Izdelana je tudi analiza obratovanja stikališč, ki so direktno povezana z razdelilno transformatorsko postajo Brestanica. Prav tako je opravljena tudi izbira odklopnikov enega izmed polj razdelilne transformatorske postaje Brestanica.
Keywords: elektrotehnika, stikališča, daljnovodi, transformatorska postaja, termoelektrarna
Published: 22.10.2013; Views: 1632; Downloads: 117
.pdf Full text (3,33 MB)

6.
DOLOČITEV EMISIJ MAGNETNIH POLJ DALJNOVODA
Simon Potočnik, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi je podana osnovna teorija za izračun magnetnega polja za vode z ravnimi vodniki. Izpeljane so enačbe za izračun magnetnega polja v okolici nadzemnih vodov. Podani so povzetki zakonske regulative in primerjava teoretičnih izračunov, ki temeljijo na dejanskih geometrijskih in električnih parametrih za vod s stebrnim tipom sod, z rezultati meritev.
Keywords: daljnovodi, magnetno polje, magnetno sevanje, izračun gostote magnetnega polja
Published: 28.09.2011; Views: 1991; Downloads: 139
.pdf Full text (1,79 MB)

7.
8.
9.
10.
Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica