1. Prostorsko-Časovne spremembe biomase kopenskih rastlin na območju ledavskega jezera med letoma 1980 in 2018 : magistrsko deloGregor Horvat, 2021, master's thesis Abstract: Geografski informacijski sistemi (GIS) so orodja s katerimi uporabnik zajema, shranjuje, obdeluje, analizira in prikazuje prostorske podatke. Digitalna oblika prostorskih podatkov omogoča obdelavo le-teh z različnih zornih kotov številnih znanstvenih panog. Uporaba geografskih informacijskih sistemov je med drugim primerna za proučevanje bodisi naravnih ali antropogenih vplivov na okolje.
Ledavsko jezero je umetni rezervoar, ki je nastal v obdobju 1976-1977 z zajezitvijo reke Ledave, ki je po reki Muri drugi največji vodotok v Pomurju. Jezero je bilo zgrajeno predvsem kot zaščita pred poplavami po obsežnih poplavah mesta Murska Sobota leta 1972. Medtem ko je spodnji, južni del vodnega telesa omejen z betonskim jezom, je severni del rezervoarja na izlivu Ledave, popolnoma podvržen naravni prostorski dinamiki.
V magistrskem delu obravnavamo spreminjanje nadzemne biomase kopenskih rastlin na območju Ledavskega jezera s pomočjo tehnologije daljinskega zaznavanja. Naslanjamo se na podobe satelita LANDSAT in podatke laserskega skeniranja Agencije RS za okolje ter na podatke habitatnega kartiranja.
Rezultati kažejo, da je večina kopenske biomase nastala v prvih desetih letih ob izlivu reke Ledave v umetno jezero. Trend zaraščanja je značilno linearen. Z leti je, s pomočjo uporabe 2D in 3D prostorskih podatkov, zaznavno povečanje nadzemne biomase praktično na celotnem raziskovalnem območju, še posebej pa v habitatnih tipih mlado- in belo-vrbovje.
Keywords: Ledavsko jezero, LANDSAT, daljinsko zaznavanje, Lidar
Published in DKUM: 13.01.2022; Views: 349; Downloads: 30
 Full text (1,72 MB) |
2. Ocenjevanje vlažnosti tal z uporabo radarskih slik in globokega učenja : magistrsko deloTomaž Peterkovič, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo temelji na obdelavi satelitskih slik in uporabi globokih konvolucijskih nevronskih mrež. V vsebini zaključnega dela je opisano raziskovalno delo s področja uporabe polarimetričnega SAR-a. Namen dela je načrtovanje in izdelovanje sistema, ki bi lahko bil sposoben obdelati satelitsko sliko tako, da se iz nje lahko določi vlažnost tal. Za ocenjevanje le-te so bile uporabljene globoke konvolucijske nevronske mreže, ki so se izkazale za zelo uporabne. V postopku izdelave so bili uporabljeni programi za obdelovanje atmosferskih slik s pomočjo polarimetrije, kot so PolSARpro in SNAP. Za nadaljnjo obdelavo slik in načrtovanje globoke konvolucijske nevronske mreže se je uporabljal programski jezik Python v okolju Visual Studio.
Keywords: Daljinsko zaznavanje, nevronske mreže, ocenjevanje vlažnosti tal, polarimetrija, PolSARpro, Python
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 368; Downloads: 62
Full text (8,61 MB) |
3. Svetlobna onesnaženost na območju doline Voglajne in Zgornjega Posotelja ter njen vpliv na vegetacijoMojca Rajh, 2021, master's thesis Abstract: Svetlobno onesnaženje je oblika onesnaževanja, do katere je privedla človeška želja po daljšanju dneva. Slednje so ljudje dosegli z različnimi svetilkami, ki so s svojo umetno svetlobo osvetljevale prostor. Da svetloba v nočnem času predstavlja onesnaževanje, smo se v Sloveniji začeli zavedati v 80. letih prejšnjega stoletja, kljub temu pa je stanje na tem področju še vedno zelo zaskrbljujoče. Glavni vir te oblike onesnaževanja je javna razsvetljava, dostikrat pa so preveč in nepravilno razsvetljeni tudi različni objekti. Posledice svetlobnega onesnaževanja so astronomske, biološke, okoljske, zdravstvene in ekonomske. Čeprav posledice poznamo, pa so nekatere izmed njih premalo raziskane.
V magistrski nalogi smo ugotovili, da je območje doline Voglajne in Zgornjega Posotelja svetlobno onesnaženo. Glavni vir svetlobne onesnaženosti predstavlja javna razsvetljava večjih naselij, ki se nahajajo na tem območju, na sij neba pa vplivajo tudi naselja, ki so lahko tudi do 150 kilometrov oddaljena od nas. Zaradi odboja svetlobe od oblakov oblačno vreme le še poslabša razmere. Z gibanjem letne dinamike vegetacijskega indeksa (NDVI), s številom odbojev lidarskih točk in fenološkimi opazovanji vzorca navadne breze (Betula pendula Roth) na izbranih osvetljenih in »neosvetljenih« habitatih smo dokazali, da svetlobno onesnaženje vpliva na vegetacijo. Listje osvetljenih brez ostaja na krošnjah dlje časa kot listje brez, ki niso osvetljene.
Keywords: svetlobno onesnaženje, sij neba, daljinsko zaznavanje, vegetacija, NDVI, lidar
Published in DKUM: 09.08.2021; Views: 440; Downloads: 50
Full text (8,81 MB) |
4. Ocena ekonomske aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške z uporabo podatkov satelita DMSP-OLSAndrea Lovrenčić, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Ocena ekonomske aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške z uporabo podatkov satelita DMSP-OLS smo izdelali z namenom, da predstavimo trende osvetljenosti površja na podlagi podatkov satelita DMSP-OLS. Izračunali smo spremenljivko SOL za vse obravnavane obmejne občine v Sloveniji in vse obmejne občine na Hrvaškem. Z dvema različnima tabelama, v sklopu katerih smo obravnavali obmejene občine Slovenije in Hrvaške, smo izdelali karto, ki prikazuje osvetljena površja obmejnega območja. Analizirali smo zvezo med SOL in socioekonomskimi kazalniki v Sloveniji. Zaradi pomanjkanja podatkov grafični prikaz ni bil narejen za Hrvaško. V Sloveniji smo ugotavljali aktivnosti prebivalstva in osvetlitve površja, pri čemer smo prišli do ugotovitve, da je smerni koeficient linearnega trenda prikazal obmejne občine v Sloveniji, ki imajo višjo stopnjo aktivnosti prebivalstva ter posledično tudi večjo osvetljenost površja. Na podlagi socioekonomskih kazalnikov smo ugotovili, da je na mreži 1 x 1 km več ljudi, ki ima le srednjošolsko izobrazbo. Ugotovili smo razliko v ekonomski aktivnosti obmejnih občin Slovenije in Hrvaške oziroma smo s pomočjo grafa sklepali, da je svetloba na Hrvaškem bolj dinamična. Če pa primerjamo celotno obmejno območje pa lahko s 95 % gotovostjo trdimo, da pri obeh državah ni razlik med ekonomsko aktivnostjo in osvetljeno površino.
Keywords: Daljinsko zaznavanje, satelit DMSP-OLS, interkalibracija, trendi osvetlitve, ekonomska aktivnost
Published in DKUM: 06.05.2021; Views: 405; Downloads: 30
Full text (4,14 MB) |
5. Geodetsko lasersko 3D skeniranje v gradbeništvu, prometnem inženirstvu in arhitekturi : projektna nalogaTamara Sarjaš, 2020, diploma project paper Abstract: V projektni nalogi so opisani načini daljinskega zaznavanja. Podrobneje je opisana tehnologija lidar oziroma lasersko skeniranje, ki je uporabno na različnih področjih. Naloga je osredotočena predvsem na uporabo 3D laserskega skeniranja v gradbeništvu, prometnem inženirstvu in arhitekturi. Prav tako je podanih nekaj primerov iz prakse.
Obstaja veliko različnih laserskih skenerjev, ki se razlikujejo glede na področje uporabe. Primerjava je bila izvedena na podlagi merodajnih lastnosti, s pomočjo katerih je možna izbira najprimernejšega skenerja za določeno nalogo. Na koncu je predstavljeno, kako je 3D lasersko skeniranje poenostavilo BIM modeliranje, ki je nepogrešljivo pri projektiranju in gradnji objektov.
Keywords: gradbeništvo, geodezija, daljinsko zaznavanje, 3D laserski skenerji, BIM
Published in DKUM: 12.08.2020; Views: 912; Downloads: 136
Full text (1,87 MB) |
6. Analiza podatkov o obdelovanih površinah s pomočjo daljinskega zaznavanja : končno poročilo o raziskovalnem projektuMatjaž P. Nekrep, Ana Vovk, Rok Kamnik, Dejan Kocbek, Matic Diklič, Zala Esih, Alex Želj, Denis Strojanšek, Laura Brigita Parežnik, Urška Povalej, Vito Lavrenčič, Urška Žižek, Anja Tratnjek, 2019, final research report Keywords: geologija, kmetijska zemljišča, daljinsko zaznavanje
Published in DKUM: 28.10.2019; Views: 1209; Downloads: 78
Full text (310,02 KB) |
7. Uporaba brezpilotnih letalnikov za določanje ndvi indeksa na rastlinah oljne ogrščiceŽan Mongus, 2019, undergraduate thesis Abstract: Za spremljanje stanja rastlin oljne ogrščice od setve do žetve lahko uporabljamo različne sisteme daljinskega zaznavanja. V nalogi smo preučevali možnosti uporabe brezpilotnih letalnikov oz. dronov za določanje NDVI indeksa. Na poskusnem GERKu, ki smo ga med rastno sezono oljne ogrščice preleteli 3x, smo določili vrednosti NDVI indeksa in opazovali razloge za izmerjene vrednosti. Z ugotovitvami smo potrdili zaključke drugih raziskav. Vrednosti dobljene s posnetki dronov smo glede uporabnosti za morebitne naslednje ciljne ukrepe primerjali s posnetki satelita Sentinel in ugotovili, da so mnogo boljši in vsekakor bolj primerni kot vhodni podatki za pametne stroje in izvedbo ciljnih ukrepov selektivnega gnojenja in/ali nanosa zmanjšanih količin fitofarmacevtskih sredstev, kar predstavlja prihranke in hkrati določen prispevek k varovanju okolja.
Keywords: dron, aerofotografija, Oljna ogrščica, NDVI, daljinsko zaznavanje
Published in DKUM: 12.09.2019; Views: 1037; Downloads: 117
Full text (1,49 MB) |
8. Možnost uporabe brezpilotnih letalnikov v kmetijstvuBenjamin Založnik, 2019, undergraduate thesis Abstract: V zadnjem času smo priča porastu uporabe brezpilotnih letalnikov v najrazličnejše namene. Kmetijstvo ni nobena izjema. Na osnovi kart pridelkov, ki jih lahko izdelamo ob žetvi, lahko kasneje z uporabo ustrezne mehanizacije izvedemo selektivne ukrepe. Podobne digitalne karte z informacijami o stanju rastlin v fazi vegetacije lahko izdelamo z uporabo brezpilotnih letalnikov, t. i. dronov. V ta namen so bili opravljeni poskusni preleti v vzhodnem delu Slovenije v skladu z zakonodajo s področja in izdelani poskusni ortomozaik posnetki. Ugotovljeno je bilo, da je tehnologija daljinskega zaznavanja v kombinaciji z droni v kmetijstvu uporabna, saj pridobljeni posnetki prikazujejo aktualne informacije o trenutnem stanju kmetijskih površin. Kvaliteta posnetkov je odvisna od vremenskih pogojev in kvalitete uporabljene opreme.
Keywords: aerofotografija / brezpilotni letalniki / daljinsko zaznavanje / NDVI
Published in DKUM: 11.09.2019; Views: 781; Downloads: 129
Full text (1,57 MB) |
9. Zaznava bolezni in fizioloških motenj pšenice na podlagi sprememb vegetacijskih indeksovGašper Fridrih, 2019, undergraduate thesis Abstract: V zadnjem času se uvajajo droni oz. brezpilotna letala (uav) za spremljanje razvoja rastlin. Prednosti uporabe se kažejo v preprostem načrtovanju, nemotenem delovanju in pridobivanju posnetkov iz ptičje perspektive. S prenosom sistemov multispektralnih kamer in nizko višino leta zagotavljajo visoko ločljivost rastlin. Pšenica je kultura, ki se goji v največjem obsegu površin, zato ponuja velik interes po pridobitvi prostorskih in časovnih informacijah o rastlini. V nalogi smo prikazali določevanje različnih vegetacijskih indeksov na osnovi multispektralnih posnetkov z droni. Snemanja so bila izvedena na površinah podjetja JERUZALEM SAT d.d. v različnih obdobjih rasti pšenice. Na osnovi zajetih posnetkov smo s pomočjo programske opreme Pix4Dfields generirali različne vegetacijske indekse in poiskali vzorčne povezave s stanjem na polju. Pridobljeni podatki omogočajo selektivne nanose gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter tako pripomorejo k prihrankom v proizvodnji in zmanjšanim obremenitvam okolja.
Keywords: dron, pšenica, multispektralna kamera, vegetacijski indeksi, daljinsko zaznavanje
Published in DKUM: 09.09.2019; Views: 973; Downloads: 156
Full text (1,81 MB) |
10. Metode daljinskega zaznavanja za potrebe kartiranja vodov javne infrastruktureJani Ferčič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen daljinskega zaznavanja ter njegovo uporabo za pridobivanje podatkov katastra gospodarske javne infrastrukture. Obravnavali smo konkreten primer avtocestnega razcepa v katastrski občini Slivnica, katerega območje je aktualno v večjih pogledih.
V diplomskem delu smo predstavili definicijo daljinskega zaznavanja ter vrste daljinskega zaznavanja. Na kratko so bile opisane geodetske evidence v gradbeništvu z ozirom na kataster gospodarske javne infrastrukture, ki je služil kot izhodiščna točka za praktičen primer. V praktičnem delu smo podrobno predstavili območje razcepa ter delo z računalniškim programom Oblak, kjer smo uporabili podatke katastra gospodarske javne infrastrukture za izbrano območje.
Keywords: gradbeništvo, geodezija, daljinsko zaznavanje, lidar, oblak
Published in DKUM: 14.09.2018; Views: 1144; Downloads: 60
Full text (5,70 MB) |
