| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Uspešnost zaznave bioloških in daktiloskopskih sledi s svetlobnimi viri pri preiskavi varnostno zanimivih pisanj in vpliv metode ESDA na daktiloskopske preiskave : diplomsko delo univerzitetnega študija
Maja Anderlič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Večina sledi, ki jih forenzični strokovnjaki (izvedenci) najdejo pri preiskovanju varnostno zanimivih pisanj na papirni podlagi, so običajno zelo slabo vidne ali celo nevidne s prostim očesom. Za njihovo odkritje se v prvi vrsti uporablja svetlobne vire, kot je videospektralni primerjalnik, ki se uporablja pri preiskavah ponarejenih dokumentov, in metode elektrostatskega izzivanja latentnega besedila, za katere je značilno, da so nedestruktivne narave. V nadaljevanju pa se za odkritje prstnih sledi uporablja še preiskave destruktivne narave, kot so kemijski postopki izzivanja prstnih sledi z reagentoma ninhidrin in DFO. Vendar pa so pri varnostno zanimivih pisanjih lahko prisotne tudi biološke sledi sline, ki se jih ne preiskuje s temi metodami. Z vidika zagotavljanja integritete dokaza, to je preprečevanja njihove izgube ali uničenja, pa je izredno pomembno, da se preveri, ali prve metode, ki se običajno uporabljajo pri preiskavah teh materialov, omogočajo zaznavo tudi drugih sledi in ali lahko negativno vplivajo na nadaljnje preiskovanje. Vrstni red preiskav mora zato izhajati iz načel in potreb posameznih forenzičnih področij. V okviru diplomskega dela smo izvedli eksperiment, ki je potekal na Oddelku za preiskavo dokumentov in na Oddelku za daktiloskopijo v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju v Ljubljani. Eksperiment smo razdelili na dva dela, in sicer se je prvi del eksperimenta nanašal na preverjanje detekcije bioloških in daktiloskopskih sledi s tistimi optičnimi metodami, ki se uporabljajo pri preiskavi varnostno zanimivih pisanj. Drugi del eksperimenta pa je bil zasnovan tako, da smo z napravo ESDA najprej opravili elektrostatsko izzivanje latentnega besedila, zatem pa smo na prvi seriji vzorcev prstne sledi poskušali izzvati z ninhidrinom, na drugi seriji pa z DFO. Ugotavljali smo, ali ESDA vpliva na uspešnost daktiloskopskih metod. Hkrati smo preverjali, ali je mogoče med izzivanjem latentnega besedila z metodo ESDA zaznati tudi prisotnost bioloških sledi sline. S pomočjo eksperimenta smo ugotovili, da z nobeno od uporabljenih optičnih metod (videospektralni primerjalnik in forenzični svetlobni vir) nismo zaznali prstnih sledi, temveč samo sledi sline oziroma tekočin. Prav tako smo ugotovili, da uporaba metode ESDA ne vpliva na uspešnost izzivanja prstnih sledi, če za izzivanje uporabimo reagenta DFO in ninhidrin. Hkrati smo ugotovili, da z metodo ESDA zaznamo spremembe na papirju, ki jih povzročijo kapljice tekočine, med drugimi tudi slina. Te sledi lahko v nadaljevanju analiziramo še na prisotnost DNK.
Keywords: anonimna pisma, kriminalistično preiskovanje, forenzika, sledi, biološke sledi, prstne sledi, daktiloskopija, primeri, diplomske naloge
Published: 09.10.2012; Views: 1571; Downloads: 149
.pdf Full text (1,76 MB)

8.
Poroskopija
Barbara Hace, Bernarda Škrabar, 2008, published professional conference contribution

Keywords: prstni odtis, prstna sled, papilarne linije, daktiloskopija, pore, poroskopija, forenzične preiskave
Published: 04.06.2012; Views: 1026; Downloads: 89
URL Link to full text

9.
Izzivanje prstnih sledi na človeški koži z daktiloskopskim praškom : diplomsko delo
Kristina Barbo Rozman, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je ugotoviti, pod kakšnimi pogoji je na koži človeka mogoče izzvati sledi papilarnih črt z uporabo daktiloskopskega praška in kaj vpliva na njihovo obstojnost. Razlog za preučevanje izzivanja prstnih sledi s podlage, kot je koža, je predvsem, da gre za razmeroma neraziskano področje v slovenskem prostoru, po drugi strani pa sem kot kriminalistična tehnica želela raziskati potek in pogoje izzivanja teh sledi ter slednje približati preiskovalcem – kriminalističnim tehnikom, ki te metode odkrivanja sledi s kože zaenkrat ne uporabljajo pri svojem delu. Iskanje in zavarovanje sledi papilarnih črt s trupel je še vedno v domeni daktiloskopskih strokovnjakov Nacionalnega forenzičnega laboratorija, čeprav se tudi kriminalistični tehniki na regionalni ravni srečujemo s primeri, ko bi bile tovrstne preiskave smiselne in potrebne. Ugotovitve diplomskega dela temeljijo na raziskavi, ki sem jo opravila na Oddelku za citopatologijo Splošne bolnišnice Novo mesto. Glavna metoda raziskave je eksperimentalna metoda v obliki opazovanja pojavov, ki se preiskujejo pod določenimi pogoji. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so najbolj ugodni predeli telesa za izzivanje in zavarovanje uporabnih sledi papilarnih črt gležnji, podlahti in prsi. Največ uporabnih sledi je bilo izzvanih v prvem časovnem intervalu, torej prvo uro po povzročitvi sledi na kožo, in v tretjem časovnem intervalu, kar kaže na to, da je možnost, da bomo na koži izzvali in zavarovali uporabne sledi papilarnih črt, vsako uro od povzročitve manjša. Prav tako je z raziskavo ugotovljeno, da ima temperatura površine kože in prostora, v katerem se truplo nahaja, izjemen vpliv na možnost izzivanja ter zavarovanje in kakovost tovrstnih sledi. Uporabnost diplome je v ugotovitvi, da je temperatura najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na možnost izzivanja sledi s kože ter njihovo obstojnost in kakovost. Preiskovalci bodo tako lahko v prihodnje več pozornosti namenili pripravi, torej zavarovanju trupla, na katerem se pričakujejo sledi papilarnih črt, in pripravi prostora, v katerem se bodo sledi izzivale, v smislu zagotovitve najbolj ugodne temperature za izzivanje tovrstnih sledi z daktiloskopskim praškom. Ključne besede: izzivanje prstnih sledi, človeška koža, švedski črni daktiloskopski prašek, daktiloskopska folija.
Keywords: kriminalistična tehnika, forenzika, daktiloskopija, prstni odtisti, sledi, koža, diplomske naloge
Published: 22.01.2014; Views: 1081; Downloads: 142
.pdf Full text (3,84 MB)

10.
Uporabnost organskih praškov pri izzivanju prstnih sledi
Katja Šmit, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene teoretične vsebine o daktiloskopiji, anatomiji človeške kože, prstnih sledeh in odtisih, papilarnih linijah in o metodah izzivanja le-teh, prav tako so v prvem delu predstavljeni tudi posamezni organski praški. V drugem delu je predstavljen eksperiment, katerega namen je ugotoviti, ali so organski praški – muškatni orešček, poper in kumina – uporabni kot reagenti za izzivanje prstnih sledi. Za primerjavo smo uporabili srebrni specialni prašek, preverjeno standardno metodo za izzivanje prstnih sledi na gladkih površinah. Za kontaktno površino smo izbrali steklene ploščice. Eksperiment smo izvedli v kontroliranih pogojih, in sicer v prostorih Nacionalnega forenzičnega laboratorija na oddelku za daktiloskopijo. Pri eksperimentu so sodelovali trije donorji, osebe, ki so darovale prstne odtise na stekleno površino. Prstne sledi so bile izzvane v treh časovnih intervalih: takoj po odtiskovanju, dve uri po odtiskovanju in en dan oziroma 24 ur po odtiskovanju prstnih odtisov na stekleno površino. Prstne sledi so bile izzvane s štirimi različnimi praški: s kumino, z muškatnim oreščkom, s poprom in srebrnim specialnim praškom. Vsi trije organski praški so bili pred začetkom eksperimenta s pomočjo kavnega mlinčka in možnarja zdrobljeni na manjše delce ter shranjeni v nepredušne posodice. Rezultati izzivanj so pokazali, da na uspešnost praškov vplivajo velikost delcev, donorji in tudi časovni intervali. Kot najbolj uspešen prašek, poleg pričakovanega srebrnega specialnega praška, se je izkazal prašek muškatnega oreščka, sledil mu je prašek popra, kumina pa se je izkazala kot najslabša, saj je bilo uporabnih le nekaj izzvanih sledi. Velik vpliv na uporabne rezultate so imeli tudi posamezni donorji, saj so bili rezultati med njimi precej različni. Glede na posamezne časovne intervale se je pokazalo, da je bilo največ uporabnih prstnih sledi izzvanih neposredno po nastanku in 24 ur kasneje, najslabše izzvane sledi pa smo dobili 2 uri po njihovem nastanku.
Keywords: kriminalistično preiskovanje, kriminalistična tehnika, forenzika, daktiloskopija, koža, prstne sledi, prstni odtisi, papilarne linije, organski praški, diplomske naloge
Published: 19.10.2015; Views: 769; Downloads: 86
.pdf Full text (2,57 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica