| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
TRG KONJICE V 16. IN 17. STOLETJU
Petra Janežič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Na osnovi štirih virov, in sicer dimnine gospostva Konjice iz leta 1572, davčnega registra gospostva Konjice iz leta 1586, urbarja gospostva Konjice iz leta 1596 in glavarine gospostva Konjice iz leta 1632, bom na kar se da enostaven in razumljiv način podrobneje predstavila trg Konjice v 16. in 17. stoletju. Davek na ognjišča oz. dimnina 1572 je bil izredni davek vladarju, ki je najbolj prizadel najnižji sloj. V davčnem registru iz 1586 so zapisani podložniki gospostva Konjice, brez tržanov, in njihove redne vsakoletne davčne obveznosti. Urbar iz leta 1596 predstavlja vsakemu zgodovinarju enega izmed temeljnih virov glede števila in socialnega statusa trških podložnikov ter njihovih obveznosti do gospostva. Glavarina 1632 pa podrobneje prikaže socialno sestavo in podobo trga ter različnih uslužbencev gradu Konjice ter dvorca Hebenstreit in posesti Trebnik. Vsak izmed virov vsebuje kopico pomembnih podatkov za nazoren vpogled v življenje konjiških tržanov, podložnikov in konjiške gospode ter predvsem v količino denarja ter druge obveze, ki so jih podložni prebivalci plačevali državi in lastniku omenjene posesti.
Keywords: trg Konjice, Slovenske Konjice, dajatve in davki, zgodnji novi vek, družina Tattenbach
Published: 12.10.2010; Views: 2048; Downloads: 284
.pdf Full text (10,09 MB)

2.
URBAR GOSPOSTVA DORNAVA IZ OKROG LETA 1666
Renata Čeh, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Urbar gospostva Dornava iz okrog leta 1666 predstavlja urbar, ki vsebuje popis urbarialnih posesti hkrati z imeni in priimki kmečkih gospodarjev — podložnikov, sogornikov in njihovih obvez v določenih vaseh in vinskih vrhovih. Urbarialna posest zemljiškega gospostva Dornava je obsegala 20 vasi in vinogradniških vrhov s skupno 219 podložniki oz. sogorniki. Prvo osnovno kmečko gospodarsko enoto je predstavljala kmetija — huba. Gospostvo je štelo v petih ravninskih vaseh skupno 65 podložnikov, ki so imeli skupno 80 davčnih oz. obdelovalnih enot (v največji meri so bile to hube). Za uživanje le teh so oddajali naturalne dajatve (kokoši, jajca, kopune, v enem primeru koštruna, predivo, pšenico, oves) in denarne dajatve, predpisane od hube. Drugo gospodarsko enoto in hkrati največji del dornavskega gospostva je predstavljala vinogradniška posest, ki je štela 15 vinorodnih vrhov s 154 sogorniki, ki so imeli skupno 176 vinogradov. Vinograde je gospostvo dalo v zakup po gorskem pravu. Za hasnovanje so bili sogorniki dolžni vsakoletno dajati gornino (mošt in gorninske denariče), ponekod pa je gospostvo pobiralo tudi vinsko desetino. Gospostvo je imelo v svoji lasti dvorne gozdove, dvorni travnik in dvorni vinograd. Hkrati pa je imelo pravico do ribolova v reki Pesnici.
Keywords: urbar 1666, zemljiško gospostvo, gospostvo Dornava, vas, podložnik, huba, gorninska posest, dajatve, mere
Published: 07.01.2011; Views: 2396; Downloads: 308
.pdf Full text (2,87 MB)

3.
VPLIV DISKRIMINATORNIH IN NEDISKRIMINATORNIH PRAVNIH NORM NA GOSPODARSKE SUBJEKTE S POUDARKOM NA DAVKU NA DODANO VREDNOST
Frančiška Mestinšek Podbrežnik, 2011, master's thesis

Abstract: Da bi se v EU dosegel prost pretok blaga, je EU sprejela pravne norme, ki zajemajo: - prepoved uvoznih in izvoznih carin ter dajatev z enakim učinkom med državami članicami, - prepoved količinskih omejitev pri uvozu in izvozu ter ukrepov z enakim učinkom med državami članicami, - prepoved neposredne ali posredne diskriminacije davčne obravnave izdelkov, uvoženih iz drugih držav članic, v primerjavi z istovrstnimi domačimi izdelki in - prepoved uvajanja notranjih davkov na izdelke drugih držav članic, s katerimi bi država članica posredno zaščitila druge izdelke. Ker imajo države članice še vedno dokaj proste roke pri ureditvi davkov, imajo tudi različne davčne stopnje, kar vpliva na gospodarske subjekte, na to kje bodo poslovali in seveda tudi na predmet njihovega poslovanja. EU se zavzema za harmonizacijo davčnih pravnih norm in je doslej še najbolj harmonizirala DDV, kjer se bojuje proti davčnim utajam in poizkuša harmonizirati stopnje davka na dodano vrednost. Vpliv pravih norm, ki nediskriminatorno obravnavajo tako domače kot tuje gospodarske subjekte (gospodarske subjekte iz drugih držav članic) je pozitiven in vpliva resnično na njihovo prosto trgovanje, torej na prost pretok blaga. Na drugi strani pa je vpliv diskriminatornih pravnih norm na gospodarske subjekte bodisi pozitiven bodisi negativen, odvisno za kateri gospodarski subjekt gre. Prav zaradi tega pa se EU zavzema za minimalizacijo diskriminatornih pravil, da bi se tako čimbolj dosegel prost pretok blaga.
Keywords: diskiriminatorne pravne norme, nediskriminatorne pravne norme, carine, dajatve z enakim učinkom, količinske omejitve, davki, davek na dodano vrednost
Published: 11.03.2011; Views: 2373; Downloads: 231
.pdf Full text (990,35 KB)

4.
GOSPOSTVO VILTUŠ V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Nuša Leskošek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Gospostvo Viltuš v zgodnjem novem veku je predstavljeno gospostvo v obdobju med 16. in 18. stoletjem. Glavni namen je celostna predstavitev zgodnjenovoveškega gospostva Viltuš pri Mariboru med 16. in 18. stoletjem, s poudarkom na posestnem uradu Rošpoh. Obdelani viri so: urbarja iz leta 1588 in leta 1622, oba z dodatkom gorninskih dajatev urada Rošpoh, Gorninski registri iz obdobja od 1744–49 in iz leta 1756, Štiftna registra iz let 1739 in 1748 ter Protokol izdanih dokumentov o podložnikih za obdobje 1752–58. Vsi našteti viri veljajo le za urad Rošpoh oziroma za podložnike, spadajoče v ta urad. Urbar predstavlja popis letnih dohodkov od podložnikov zemljiškega gospostva za določeno leto. V gorninskem registru so zabeležene letne obveze hasnovalcev ('najemnikov') vinogradov v lasti gospostva. Oddajali so mošt, denar ter oves. Najemniki vinogradov niso bili le podložniki gospostva, temveč tudi meščani ali celo plemiči. V tistem času je namreč posedovanje vinograda še posebej pri meščanih veljalo za znak ugleda. Štiftni register je letni zapis obveznosti podložnikov do svojega zemljiškega gospoda, v katerem je označeno tudi, ali so le-ti obveznosti poravnali ali ne. Dajatve so bile večinoma denarne, tako se je tudi mala pravda (kopuni, kokoši, jajca, piščanci itd.) že pretvorila v denarne protivrednosti. Protokol izdanih dokumentov o podložnikih za obdobje 1752–58 je protokol inventarjev in cenitvenih zapisnikov nepremičnin, ki so jih najemno posedovali posamični podložniki gospostva Viltuš ob svoji smrti. V njem so uradno ocenjene vrednosti kmetij in vinogradov po smrti hasnovalca ter zapis prevzemne dajatve ali umrščine, ki je bila določena dedičem. Sestavni del diplome je tudi transliteracija teh virov iz nemške gotice v moderno nemščino kot tudi tabele z analizo dajatev v omenjenih virih, ki so se pri posameznikih seveda razlikovale glede na lego in pomembnost zemljišča. Pomembnejši lastniki graščine Viltuš od njene prve omembe v 12. stoletju do njenega žalostnega propada v 20. stoletju so bili: Viltuški gospodje, baroni Turjaški, baroni Székely/Zekel, grofje Herbersteini, grofje Rabatta, Jožefa Strenner, Boštjan Weninger, baron Gödel - Lannoy ter meščanski družini Badel in Magerl.
Keywords: gospoščina Viltuš, urad Rošpoh, gospoščinski viri, zgodnji novi vek, dajatve
Published: 10.12.2012; Views: 1560; Downloads: 332
.pdf Full text (14,01 MB)

5.
PRIMERJALNA ANALIZA PRILOŽNOSTI NA TRGIH BRIC
Marko Cizerl, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V ekonomiji je BRIC kratica, ki se nanaša na gospodarsko združitev (integracijo) držav Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske. Alternativno ime za to združitev je »Veliki štirje«. Trgi BRIC so eni izmed najhitreje rastočih in razvijajočih se trgov v svetovnem merilu. Te države predstavljajo skoraj tri milijarde ljudi ali skoraj polovico vsega prebivalstva sveta. Omenjene države še vedno veljajo za države v razvoju. Tem državam se je v letih 2000-2010 povečal BDP za neverjetnih 92,7 %. Ker se napoveduje višja gospodarska rast v naslednjih letih, bodo države BRIC imele čedalje pomembnejšo vlogo v celotnem svetovnem gospodarstvu. Analitiki napovedujejo, da bi lahko države BRIC do leta 2050 postale ene izmed najbolje gospodarsko razvitih držav na svetu. Za prihodnost držav BRIC bo pomembno, da bodo njihova podjetja poskušala z uvajanjem novih izdelkov doseči večji izvoz in s tem boljše poslovanje. Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska so danes gospodarsko večje kot kdajkoli prej in imajo pomembno vlogo v sedanjem svetu. Zato je ključnega pomena, da začnemo zaznavati njihove glasove in sprejemati usklajene in globalne ukrepe med vsemi državami na svetu, da bi ustvarili bolj trajnostni, družaben in človeški svet.
Keywords: združenje držav BRIC, prihodnost združenja držav BRIC, mednarodno poslovanje, prevladujoče gospodarske panoge, bilateralni odnosi, dajatve, poslovne priložnosti.
Published: 23.05.2017; Views: 402; Downloads: 30
.pdf Full text (764,17 KB)

6.
PROST PRETOK BLAGA V EU
Betty Časar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti temeljne značilnosti in pravno ureditev prostega pretoka blaga v Evropski uniji. Gre za eno izmed temeljnih ekonomskih svoboščin, ki je bila izjemnega pomena pri vzpostavitvi notranjega trga in je še danes potrebna za njegovo pravilno delovanje. Do popolne zagotovitve prostega pretoka blaga je prišlo postopoma, saj je bilo potrebno odpraviti vrsto ovir, ki so jih države članice vzpostavljale z namenom, da bi zaščitile domače gospodarstvo. V diplomskem delu se predvsem osredotočam na področje negativne integracije in izpostavim ukrepe institucij Evropske unije, ki so bili potrebni, da so bile odpravljene tako fiskalne kot tudi nefiskalne ovire prostemu pretoku blaga. Zaradi pomembne vloge Sodišča Evropske unije pa so v diplomskem delu prav tako izpostavljene najpomembnejše sodne odločbe Sodišča Evropske unije s področja prostega pretoka blaga. Prikazana so bistvena pravna načela in pravila, ki jih je izoblikovalo Sodišče Evropske unije z razlago zakonodaje, da bi zapolnilo morebitne pravne praznine in na ta način odpravilo vse omejitve prostemu pretoku blaga ter tako zagotovilo nemoteno delovanje notranjega trga.
Keywords: Prost pretok blaga, notranji trg, Evropska unija, carinska unija, carine, dajatve z enakim učinkom kot carine, notranji davki, količinske omejitve, ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve.
Published: 25.09.2013; Views: 2315; Downloads: 443
.pdf Full text (266,28 KB)

7.
OBDAVČITEV DOHODKOV IZ DRUGEGA POGODBENEGA RAZMERJA
Anica Golob, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Tema, ki jo obravnavam v tem pisnem delu, so dohodki fizičnih oseb iz drugega pogodbenega razmerja in njihova obdavčitev po slovenskih predpisih. Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja se z vidika obsega obdavčitve vedno bolj približujejo obsegu obdavčitve dohodkov iz delovnega razmerja. Obdavčeni so z dohodnino in socialnimi prispevki, nekateri pa tudi dodatno s posebnimi dajatvami. Tako se od dohodka po podjemni pogodbi še dodatno obračuna in plača posebni davek na določene prejemke, od dohodka po pogodbi o začasnem in občasnem delu upokojencev pa dajatev od začasnega ali občasnega dela upokojencev. Pogoste spremembe davčne in socialne zakonodaje povzročajo spremembe v obsegu in višini obdavčitve tovrstnih dohodkov, s tem pa posledično povečajo strošek dela izplačevalcem dohodkov, to je podjetjem na eni strani, na drugi strani pa fizičnim osebam kot prejemnikom dohodkov ob nespremenjenem bruto dohodku zmanjšajo njihov zaslužek.
Keywords: dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, dohodnina in druge dajatve, prispevki za socialno varnost
Published: 18.07.2016; Views: 587; Downloads: 84
.pdf Full text (966,21 KB)

8.
Obveznost plačevanja prispevkov za socialno varnost v Republiki Sloveniji in na Hrvaškem
Ksenija Vidovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Socialna varnost je v današnjem času ključnega pomena. Njen cilj je državljanom zagotoviti varnost v primerih starosti, bolezni, invalidnosti, izgube dela, materinstva in smrti. Finančna sredstva se za ta sistem pridobivajo s pomočjo obveznega plačevanja prispevkov, v katerega plačujejo zaposleni, samozaposleni, družbeniki, kmetje in nekateri drugi. Plačevanje prispevkov je temeljna dolžnost tako zavarovanca, kot tudi njegovega delodajalca. V zameno za prispevke, v primeru socialnega primera upravičenci prejmejo denarne dajatve. Zelo podoben sistem velja tudi v Republiki Hrvaški. Slovenskim državljanom predstavlja glavni problem pri plačevanju prispevkov njihova višina, ki kar precej zmanjša njihov prejemek. V primerjavi z visokimi obveznimi prispevki, pa so dajatve nizke, saj je vedno več prejemnikov socialnih dajatev. Tudi v primerjavi z državami OECD Slovenci plačujemo ene iz med višjih prispevkov, kljub temu da ima veliko držav višji BDP na prebivalca. Krčenje pravic v javnih sistemih, bi naj spodbujalo državljane k vključevanju v prostovoljna in zasebna zavarovanja ali varčevanja v javnih in zasebnih institucijah. Nekateri ekonomisti zmanjšanje teh pravic podpirajo, saj bo lahko le tako ostal sistem socialne varnosti vzdržen.
Keywords: Prispevki za socialno varnost, obveznost, socialno zavarovanje, dajatve, osnove in stopnje za plačilo prispevkov.
Published: 28.11.2016; Views: 550; Downloads: 59
.pdf Full text (983,33 KB)

9.
DAVČNE OLAJŠAVE IN FINANČNE SPODBUDE ZA VLAGANJE ZASEBNEGA SEKTORJA V VARSTVO OKOLJA
Sabina Trafela, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Naša družba se srečuje s problematiko onesnaženosti okolja in pomanjkanja naravnih virov za naraščajoče potrebe človeštva. Da bomo v prihodnje lahko zadostili potrebam človeštva, je treba uvesti trajnostno gospodarstvo, zmanjšati črpanje naravnih resursov in zmanjšati onesnaževanje okolja ter vrniti v ponovno uporabo čimveč odpadnega materiala. Ker se je v zadnjih desetletjih tudi na svetovni ravni okrepilo zavedanje, da je to edino okolje, ki ga imamo, da je treba bolj ekonomično uporabljati naravne vire, zmanjšati onesnaževanje in zaščititi izumirajoče rastlinske in živalske vrste ter ohraniti naravne habitate, če želimo, da bodo tudi naši otroci še imeli za življenje primeren planet, se države tudi na svetovni ravni dogovarjajo o ukrepih za zmanjšanje in preprečevanje okoljske škode. Preko politike varstva okolja poskušajo s t.i. zelenimi davki in drugimi ekonomskimi in finančnimi instrumenti usmerjati gospodarstvo in prebivalce v bolj ekološke načine delovanja. V Sloveniji okoljska politika temelji na načelu, da povzročitelj onesnaževanja plača. Ker prehod na bolj zelene načine gospodarstva predstavlja za podjetja in zasebnike velike investicije, so uvedene davčne olajšave na podlagi principa, če boš povzročal manjše onesnaževanje, boš plačal tudi manj davka. Naslednji način je z investiranjem nepovratnih sredstev iz državnega proračuna, proračuna EU in proračunov občin v t.i. zelene projekte, nudenjem ugodnih kreditov, ipd. Diplomska naloga je usmerjena v predstavitev davčnih olajšav in finančnih spodbud za vlaganje sredstev v varstvo in ohranitev okolja za manjša podjetja, samostojne podjetnike, društva in druge zasebnike. V zadnjem delu diplomske je iz tega izpeljan prikaz tega, za kaj lahko zasebniki in manjša podjetja uveljavljajo davčne olajšave in kateri drugi ekonomski in finančni instrumenti, za spodbujanje zasebnega sektorja k prehodu na okolju prijaznejšo gospodarstvo, so jim na razpolago. Predstavljeni so tudi pogoji, pod katerimi lahko zavezanci zmanjšajo svojo davčno obveznost na račun vlaganja sredstev v ohranjanje okolja.
Keywords: okoljska politika, varovanje okolja, okoljske dajatve, davčne olajšave, finančni instrumenti
Published: 27.09.2016; Views: 672; Downloads: 47
.pdf Full text (1,13 MB)

10.
Predhodne odredbe
Maja Zelenko, 2017, master's thesis

Abstract: Upniki, ki imajo z odločbo zagotovljeno denarno terjatev zoper dolžnika, vendar ta še ni izvršljiva, se velikokrat znajdejo pred dilemo, ali bodo lahko svojo denarno terjatev od dolžnika sploh kdaj izterjali. Da bi upnikom omogočil opravo bodoče izvršbe, je zakonodajalec v Zakonu o izvršbi in zavarovanju predvidel institut predhodne odredbe, ki ga obravnava to magistrsko delo. Predhodne odredbe so začasna in časovno omejena oblika zavarovanja denarnih terjatev, s katerimi se opravijo posamezna izvršilna dejanja, še preden je mogoča prava izvršba. Njihov namen ni prodaja stvari, temveč upniku zagotoviti zavarovanje njegovega vrstnega reda pri bodoči prodaji stvari. V prvem delu magistrsko delo celovito predstavi institut zavarovanja denarnih terjatev s predhodnimi odredbami. Pozornost je posvečena predstavitvi posebne oblike tega instituta, to je zavarovanja še ne zapadlih občasnih dajatev s prehodno odredbo ter njegova primerjava z izvršbo še ne zapadlih občasnih dajatev. Iz primerjave je razvidno, da je v praksi za upnika najugodnejše, da kumulira ta dva medsebojno neodvisna pravna instituta. Drugi del magistrskega dela je namenjen predstavitvi vpliva postopkov zaradi insolventnosti na postopek zavarovanja denarne terjatve s predhodno odredbo. Vključitev Slovenije v Evropsko unijo in posledično v enoten trg Evropske unije, kjer se ljudje, blago, storitve in denar gibljejo brez omejitev, je upnikom povzročila nemalo težav. Predvsem tistim, katerih dolžniki so svoja denarna sredstva, ki so jih imeli na bančnem računu v Sloveniji, na hitro prenesli na bančni račun v drugi državi članici Evropske unije, in to še preden je upnik uspel z zavarovanjem ali izvršbo poseči na njihov bančni račun v Sloveniji. Da bi na ravni Evropske unije omejili oškodovanja upnikov zaradi prenašanja dolžnikovih denarnih sredstev med bančnimi računi odprtimi v različnih državah članicah, je bil sprejet poseben institut zavarovanja, tako imenovani evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, ki bo predstavljen v tretjem delu magistrskega dela.
Keywords: postopek zavarovanja denarnih terjatev, občasne dajatve, preživninske terjatve, postopek zaradi insolventnosti, evropski nalog za zamrznitev bančnih računov
Published: 05.12.2017; Views: 487; Downloads: 59
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica