1. Kompetence kadrov v postopkih uvoza blaga iz tretjih državMatic Pajk, 2021, undergraduate thesis Abstract: Kadrovske kompetence predstavljajo eno izmed najpomembnejših funkcij v organizacijah. Pri tem mora kadrovski manager skrbno in uspešno opravljati svoje delo ter paziti pri izbiri kadra za ustvarjanje pravega uspešnega tima. S pomočjo ocenjevanja ciljev organizacije in njenih poslovnih načrtov lahko organizacije prepoznajo sposobnosti in potrebe za doseganje želenih rezultatov. Ustrezna uporaba kompetenc v organizaciji izboljša delo kadrovskih kadrov in s tem posledično pomaga zagotoviti, da pravi ljudje delajo prave stvari. Ker so razdalje med drugimi kontinenti in Evropsko unijo velike, so logistični procesi zelo pomembni in igrajo pomembno vlogo v celotnem postopku.
V diplomskem delu smo predstavili potek uvoza blaga iz tretjih držav, sestavne dele postopka, dokumentacijo, ki je potrebna, logistiko in kompetence kadrov, ki so pomembne za uspešno poslovanje. S pomočjo raziskovalnih vprašanj smo ugotovili, da so kompetence kadrov zelo pomembne, te predstavljajo pravo razporeditev kadra po delovnih mestih. Ugotovili smo tudi, kaj povzroča podjetjem največ preglavic in kako se z njimi soočajo.
Keywords: Dajatve, kadri, carina, logistika, kontrola
Published in DKUM: 23.11.2021; Views: 372; Downloads: 25
 Full text (853,83 KB) |
2. Ugotavljanje carinske vrednosti blaga pri uvozu s strani povezanih osebAleša Kastelic, 2019, undergraduate thesis Abstract: Globalizacija mednarodne trgovine močno vpliva na trgovinske vzorce v svetu, kar se izraža predvsem skozi dejstvo, da se vse več mednarodne trgovine odvija med medesebojno povezanimi osebami. Na ta način skušajo povezane osebe optimizirati svoje poslovanje in v največji možni meri vplivati na čim višji dobiček. Za obdavčitev takšna globalna podjetja pravilomja izberejo tiste države, kjer je davčna politika vezano na transferne cene čim bolj ugodna, kot tudi predvidljiva in stabilna. Ob tem se povezane osebe srečujejo z različnimi davčnimi in carinskimi sistemi, ki lahko vidik transfernih cen obravnavajo različno.
To diplomsko delo se ukvarja predvsem s carinskim vidikom obravnave povezanih podjetij, po katerem je potrebno dosledno spoštovati carinsko zakonodajo in določila, ki se nanašajo na pravilno določanje carinske vrednosti kot osnove za obračun uvoznih dajatev. Do nedavnega je bilo postopanje carinskih organov, v povezavi z obravnavo transfernih cen, v državah članicah EU zelo različno. Z nedavno sodbo EU sodišča, v zadevi št. C-529/16, pa se je vidik carinskega vrednotenja dodatno osvetlil in bo lahko pripomogel k enotni carinski obravnavi povezanih oseb. Pri določanju pravilne carinske vrednosti se tako upošteva carinska zakonodaja EU že v fazi samega carinjenja blaga, kasnejših usklajevanj zaradi uporabe transfernih cen pa carinska zakonodaja ne pozna.
Glede na navedeno je pomembno, da carinski organi že v fazi carinjenja blaga razpolagajo z vsemi potrebnimi informacijami, ki lahko vplivajo na carinsko vrednost ter že v tem trenutku določijo ustrezno carinsko vrednost, od katere se bo obračunala uvozna dajatev. Slednje pa ne vpliva na kasnejšo davčno obravnavo povezanih oseb na podlagi nacionalne zakonodaje. Pravilno in usklajeno delo carinskih organov EU ima neposreden učinek, tako na proračun EU, kot tudi na nacionalne proračune, saj so uvozne dajatve neposreden vir, tako za evropski (80%), kot tudi nacionalne proračune držav članic EU (20%).
Keywords: transferne cene, povezane osebe, transakcijska vrednost, carinska vrednost, uvozne dajatve, metode za določanje carinske vrednosti
Published in DKUM: 04.03.2019; Views: 924; Downloads: 76
Full text (1,11 MB) |
3. Avtonomija držav članic EU do podeljevanja socialnih dajatev državljanom drugih držav članicMojca Muhič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je raziskati avtonomijo držav članic pri podeljevanju socialnih dajatev državljanom drugih držav članic EU.
Izhajam iz tega, da je temelj evropskega povezovanja pravica do prostega gibanja državljanov EU, ki je tudi ena izmed temeljnih svoboščin. Prosto se lahko gibljejo ekonomsko aktivne osebe in ekonomsko neaktivne osebe. V Evropski uniji (odslej EU) je zagotovljeno prosto gibanje delavcev, ki vključuje odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic EU. Delavec (ekonomsko aktivna oseba) ima pravico do dajatev socialne varnosti in socialnih služb, ki nudijo varstvo v primerih, kot so materinstvo, bolezen, nesreče pri delu, odvisnost ali starost ter v primeru izgube zaposlitve, v skladu s pravili, ki jih določajo pravo EU ter nacionalne zakonodaje in običaji. Do teh prejemkov ima pravico v enaki meri kot državljani države gostiteljice. Ekonomsko neaktivnim osebam iz drugih držav članic, pa država članica EU ni dolžna podeliti teh pravic. To je odvisno od držav članic EU in njihove avtonomije, ki je determinirana z novejšo sodno prakso, na katero so znatno vplivale javne razprave o migracijski politiki.
Posledično se je v zadnjem obdobju pojavilo v veliko državah članicah EU tudi prepričanje, da ljudje migrirajo predvsem zaradi pridobivanja socialnih ugodnosti, ki vključujejo socialne pravice in dajatve. Zato so države članice EU otežile pogoje za pridobivanje teh pravic. V nedavnih razsodbah Sodišča EU se je razsodilo, da države članice EU omejijo pridobitev nekaterih socialnih dajatev drugim državljanom EU, da bi zaščitile nacionalno blaginjo in s tem znatno povečale svojo stopnjo avtonomije. Sodišče EU je izpostavilo, da je pravica do prebivanja za več kot tri mesece pogojena s tem, da imajo državljani drugih držav članic EU dovolj sredstev zase in za svoje družinske člane in da med njihovim prebivanjem ne bodo postali breme sistema socialne pomoči. Država gostiteljica EU pa tudi ni dolžna podeliti pravice do socialne pomoči v prvih treh mesecih prebivanja.
Keywords: socialne pravice in dajatve, ekonomsko aktivne osebe, ekonomsko neaktivne osebe, sekundarni pravni viri, Sodišče EU, Komisija EU, zadeva Dano, zadeva Alimanović, zadeva García-Nieto, socialni turizem.
Published in DKUM: 24.09.2018; Views: 1774; Downloads: 82
Full text (880,36 KB) |
4. |
5. Predhodne odredbeMaja Zelenko, 2017, master's thesis Abstract: Upniki, ki imajo z odločbo zagotovljeno denarno terjatev zoper dolžnika, vendar ta še ni izvršljiva, se velikokrat znajdejo pred dilemo, ali bodo lahko svojo denarno terjatev od dolžnika sploh kdaj izterjali. Da bi upnikom omogočil opravo bodoče izvršbe, je zakonodajalec v Zakonu o izvršbi in zavarovanju predvidel institut predhodne odredbe, ki ga obravnava to magistrsko delo.
Predhodne odredbe so začasna in časovno omejena oblika zavarovanja denarnih terjatev, s katerimi se opravijo posamezna izvršilna dejanja, še preden je mogoča prava izvršba. Njihov namen ni prodaja stvari, temveč upniku zagotoviti zavarovanje njegovega vrstnega reda pri bodoči prodaji stvari.
V prvem delu magistrsko delo celovito predstavi institut zavarovanja denarnih terjatev s predhodnimi odredbami. Pozornost je posvečena predstavitvi posebne oblike tega instituta, to je zavarovanja še ne zapadlih občasnih dajatev s prehodno odredbo ter njegova primerjava z izvršbo še ne zapadlih občasnih dajatev. Iz primerjave je razvidno, da je v praksi za upnika najugodnejše, da kumulira ta dva medsebojno neodvisna pravna instituta. Drugi del magistrskega dela je namenjen predstavitvi vpliva postopkov zaradi insolventnosti na postopek zavarovanja denarne terjatve s predhodno odredbo.
Vključitev Slovenije v Evropsko unijo in posledično v enoten trg Evropske unije, kjer se ljudje, blago, storitve in denar gibljejo brez omejitev, je upnikom povzročila nemalo težav. Predvsem tistim, katerih dolžniki so svoja denarna sredstva, ki so jih imeli na bančnem računu v Sloveniji, na hitro prenesli na bančni račun v drugi državi članici Evropske unije, in to še preden je upnik uspel z zavarovanjem ali izvršbo poseči na njihov bančni račun v Sloveniji. Da bi na ravni Evropske unije omejili oškodovanja upnikov zaradi prenašanja dolžnikovih denarnih sredstev med bančnimi računi odprtimi v različnih državah članicah, je bil sprejet poseben institut zavarovanja, tako imenovani evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, ki bo predstavljen v tretjem delu magistrskega dela.
Keywords: postopek zavarovanja denarnih terjatev, občasne dajatve, preživninske terjatve, postopek zaradi insolventnosti, evropski nalog za zamrznitev bančnih računov
Published in DKUM: 05.12.2017; Views: 1557; Downloads: 213
Full text (1,02 MB) |
6. PRIMERJALNA ANALIZA PRILOŽNOSTI NA TRGIH BRICMarko Cizerl, 2013, undergraduate thesis Abstract: V ekonomiji je BRIC kratica, ki se nanaša na gospodarsko združitev (integracijo) držav Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske. Alternativno ime za to združitev je »Veliki štirje«. Trgi BRIC so eni izmed najhitreje rastočih in razvijajočih se trgov v svetovnem merilu. Te države predstavljajo skoraj tri milijarde ljudi ali skoraj polovico vsega prebivalstva sveta.
Omenjene države še vedno veljajo za države v razvoju. Tem državam se je v letih 2000-2010 povečal BDP za neverjetnih 92,7 %. Ker se napoveduje višja gospodarska rast v naslednjih letih, bodo države BRIC imele čedalje pomembnejšo vlogo v celotnem svetovnem gospodarstvu. Analitiki napovedujejo, da bi lahko države BRIC do leta 2050 postale ene izmed najbolje gospodarsko razvitih držav na svetu.
Za prihodnost držav BRIC bo pomembno, da bodo njihova podjetja poskušala z uvajanjem novih izdelkov doseči večji izvoz in s tem boljše poslovanje.
Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska so danes gospodarsko večje kot kdajkoli prej in imajo pomembno vlogo v sedanjem svetu. Zato je ključnega pomena, da začnemo zaznavati njihove glasove in sprejemati usklajene in globalne ukrepe med vsemi državami na svetu, da bi ustvarili bolj trajnostni, družaben in človeški svet.
Keywords: združenje držav BRIC, prihodnost združenja držav BRIC, mednarodno poslovanje, prevladujoče gospodarske panoge, bilateralni odnosi, dajatve, poslovne priložnosti.
Published in DKUM: 23.05.2017; Views: 983; Downloads: 85
Full text (764,17 KB) |
7. Obveznost plačevanja prispevkov za socialno varnost v Republiki Sloveniji in na HrvaškemKsenija Vidovič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Socialna varnost je v današnjem času ključnega pomena. Njen cilj je državljanom zagotoviti varnost v primerih starosti, bolezni, invalidnosti, izgube dela, materinstva in smrti. Finančna sredstva se za ta sistem pridobivajo s pomočjo obveznega plačevanja prispevkov, v katerega plačujejo zaposleni, samozaposleni, družbeniki, kmetje in nekateri drugi. Plačevanje prispevkov je temeljna dolžnost tako zavarovanca, kot tudi njegovega delodajalca. V zameno za prispevke, v primeru socialnega primera upravičenci prejmejo denarne dajatve. Zelo podoben sistem velja tudi v Republiki Hrvaški.
Slovenskim državljanom predstavlja glavni problem pri plačevanju prispevkov njihova višina, ki kar precej zmanjša njihov prejemek. V primerjavi z visokimi obveznimi prispevki, pa so dajatve nizke, saj je vedno več prejemnikov socialnih dajatev. Tudi v primerjavi z državami OECD Slovenci plačujemo ene iz med višjih prispevkov, kljub temu da ima veliko držav višji BDP na prebivalca.
Krčenje pravic v javnih sistemih, bi naj spodbujalo državljane k vključevanju v prostovoljna in zasebna zavarovanja ali varčevanja v javnih in zasebnih institucijah. Nekateri ekonomisti zmanjšanje teh pravic podpirajo, saj bo lahko le tako ostal sistem socialne varnosti vzdržen.
Keywords: Prispevki za socialno varnost, obveznost, socialno zavarovanje, dajatve, osnove in stopnje za plačilo prispevkov.
Published in DKUM: 28.11.2016; Views: 1246; Downloads: 206
Full text (983,33 KB) |
8. DAVČNE OLAJŠAVE IN FINANČNE SPODBUDE ZA VLAGANJE ZASEBNEGA SEKTORJA V VARSTVO OKOLJASabina Trafela, 2016, undergraduate thesis Abstract: Naša družba se srečuje s problematiko onesnaženosti okolja in pomanjkanja naravnih virov za naraščajoče potrebe človeštva. Da bomo v prihodnje lahko zadostili potrebam človeštva, je treba uvesti trajnostno gospodarstvo, zmanjšati črpanje naravnih resursov in zmanjšati onesnaževanje okolja ter vrniti v ponovno uporabo čimveč odpadnega materiala.
Ker se je v zadnjih desetletjih tudi na svetovni ravni okrepilo zavedanje, da je to edino okolje, ki ga imamo, da je treba bolj ekonomično uporabljati naravne vire, zmanjšati onesnaževanje in zaščititi izumirajoče rastlinske in živalske vrste ter ohraniti naravne habitate, če želimo, da bodo tudi naši otroci še imeli za življenje primeren planet, se države tudi na svetovni ravni dogovarjajo o ukrepih za zmanjšanje in preprečevanje okoljske škode. Preko politike varstva okolja poskušajo s t.i. zelenimi davki in drugimi ekonomskimi in finančnimi instrumenti usmerjati gospodarstvo in prebivalce v bolj ekološke načine delovanja.
V Sloveniji okoljska politika temelji na načelu, da povzročitelj onesnaževanja plača. Ker prehod na bolj zelene načine gospodarstva predstavlja za podjetja in zasebnike velike investicije, so uvedene davčne olajšave na podlagi principa, če boš povzročal manjše onesnaževanje, boš plačal tudi manj davka. Naslednji način je z investiranjem nepovratnih sredstev iz državnega proračuna, proračuna EU in proračunov občin v t.i. zelene projekte, nudenjem ugodnih kreditov, ipd.
Diplomska naloga je usmerjena v predstavitev davčnih olajšav in finančnih spodbud za vlaganje sredstev v varstvo in ohranitev okolja za manjša podjetja, samostojne podjetnike, društva in druge zasebnike. V zadnjem delu diplomske je iz tega izpeljan prikaz tega, za kaj lahko zasebniki in manjša podjetja uveljavljajo davčne olajšave in kateri drugi ekonomski in finančni instrumenti, za spodbujanje zasebnega sektorja k prehodu na okolju prijaznejšo gospodarstvo, so jim na razpolago. Predstavljeni so tudi pogoji, pod katerimi lahko zavezanci zmanjšajo svojo davčno obveznost na račun vlaganja sredstev v ohranjanje okolja.
Keywords: okoljska politika, varovanje okolja, okoljske dajatve, davčne olajšave, finančni instrumenti
Published in DKUM: 27.09.2016; Views: 1528; Downloads: 105
Full text (1,13 MB) |
9. OBDAVČITEV DOHODKOV IZ DRUGEGA POGODBENEGA RAZMERJAAnica Golob, 2016, undergraduate thesis Abstract: Tema, ki jo obravnavam v tem pisnem delu, so dohodki fizičnih oseb iz drugega pogodbenega razmerja in njihova obdavčitev po slovenskih predpisih.
Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja se z vidika obsega obdavčitve vedno bolj približujejo obsegu obdavčitve dohodkov iz delovnega razmerja. Obdavčeni so z dohodnino in socialnimi prispevki, nekateri pa tudi dodatno s posebnimi dajatvami. Tako se od dohodka po podjemni pogodbi še dodatno obračuna in plača posebni davek na določene prejemke, od dohodka po pogodbi o začasnem in občasnem delu upokojencev pa dajatev od začasnega ali občasnega dela upokojencev.
Pogoste spremembe davčne in socialne zakonodaje povzročajo spremembe v obsegu in višini obdavčitve tovrstnih dohodkov, s tem pa posledično povečajo strošek dela izplačevalcem dohodkov, to je podjetjem na eni strani, na drugi strani pa fizičnim osebam kot prejemnikom dohodkov ob nespremenjenem bruto dohodku zmanjšajo njihov zaslužek.
Keywords: dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, dohodnina in druge dajatve, prispevki za socialno varnost
Published in DKUM: 18.07.2016; Views: 1175; Downloads: 174
Full text (966,21 KB) |
10. PROST PRETOK BLAGA V EUBetty Časar, 2013, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti temeljne značilnosti in pravno ureditev prostega pretoka blaga v Evropski uniji. Gre za eno izmed temeljnih ekonomskih svoboščin, ki je bila izjemnega pomena pri vzpostavitvi notranjega trga in je še danes potrebna za njegovo pravilno delovanje. Do popolne zagotovitve prostega pretoka blaga je prišlo postopoma, saj je bilo potrebno odpraviti vrsto ovir, ki so jih države članice vzpostavljale z namenom, da bi zaščitile domače gospodarstvo. V diplomskem delu se predvsem osredotočam na področje negativne integracije in izpostavim ukrepe institucij Evropske unije, ki so bili potrebni, da so bile odpravljene tako fiskalne kot tudi nefiskalne ovire prostemu pretoku blaga. Zaradi pomembne vloge Sodišča Evropske unije pa so v diplomskem delu prav tako izpostavljene najpomembnejše sodne odločbe Sodišča Evropske unije s področja prostega pretoka blaga. Prikazana so bistvena pravna načela in pravila, ki jih je izoblikovalo Sodišče Evropske unije z razlago zakonodaje, da bi zapolnilo morebitne pravne praznine in na ta način odpravilo vse omejitve prostemu pretoku blaga ter tako zagotovilo nemoteno delovanje notranjega trga.
Keywords: Prost pretok blaga, notranji trg, Evropska unija, carinska unija, carine, dajatve z enakim učinkom kot carine, notranji davki, količinske omejitve, ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve.
Published in DKUM: 25.09.2013; Views: 3341; Downloads: 557
Full text (266,28 KB) |
