| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Spremembe nitritov pri skladiščenju toplotno obdelane zelenjave
Jana Pernek, 2021, master's thesis

Abstract: V sklopu magistrskega dela smo izvedli poskus, pri katerem smo preučili spremembe nitritov pri toplotno obdelani zelenjavi med skladiščenjem pri različnih pogojih. Spremembe vsebnosti nitritov smo spremljali pri kuhanem brokoliju, cvetači in krompirjevem pireju. Skladiščenje je potekalo pri 4 °C in 25 °C, pri sterilnih in nesterilnih pogojih. Vsebnost nitritov smo določali po 0 h, 24 h in 48 h. Vzorce zelenjave smo spremljali tudi na mikrobiološko onesnaženost. Koncentracije nitritov smo določili spektrofotometrično. Rezultati so pokazali, da ima temperatura shranjevanja velik vpliv na rast mikroorganizmov v testirani zelenjavi in posledično na spremembe v nitritih. Pri vzorcih zelenjave, razen pri pireju iz krompirja, ki so pri sobni temperaturi ostali sterilni/negativni na mikrobiološko onesnaženost, se vsebnost nitritov ni povišala. V nesterilnih pogojih se je pri cvetači in brokoliju vsebnost nitritov predvidoma spreminjala le zaradi mikrobiološke onesnaženosti. Pri krompirjevem pireju smo sicer nitrite zaznali tudi pri mikrobiološko negativnih vzorcih, vendar ostaja delovanje endogenih rastlinskih encimov vprašljivo zaradi možne prisotnosti sporogenih bakterij po kuhanju.
Keywords: nitriti, skladiščenje, brokoli, cvetača, krompir
Published in DKUM: 04.02.2021; Views: 1006; Downloads: 172
.pdf Full text (1,50 MB)

2.
3.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV ZASTIRANJA NA PRIDELEK CVETAČE
Tamara Kekec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2012 je na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru potekal poljski poskus v okviru programa Core Organic II. Proučili in primerjali smo tri sisteme: (i) rana (ob presajanju cvetače) setev bele detelje (Trifolium repens L.), (ii) pozna setev (18 dni po presajanju cvetače) in (iii) obdelava (brez podseva), ter podseve različno oskrbovali. Oskrba podsevov je vključevala oplete in neoplete površine, obravnavanje z obdelavo pa je bilo razdeljeno na okopane in neokopane parcele. Raziskava je pokazala, da pozna setev bele detelje ob odstranjevanju plevelov dosega signifikantno višje količine pridelkov (34.899 kg/ha) v primerjavi z rano setvijo bele detelje (13.763 kg/ha) in samo obdelavo, brez podseva bele detelje (24.036 kg/ha). Med seboj smo primerjali še različna obravnavanja, ki so vključevala podsev, ki smo ga različno oskrbovali: rana setev - neopleto (RS-BD-Neop), pozna setev - neopleto (PS-BD-Neop), rana setev - opleto (RS-BD-Op), pozna setev - opleto (PS-BD-Op), brez podseva - neokopano (Brez-BD-Neok), brez podseva - okopano (Brez-BD-Ok) in obravnavanje s črno folijo. Najvišji pridelki so bili doseženi na črni foliji 58.304 kg/ha. Statistično značilno primerljivi pridelki s folijo so bili doseženi pri obravnavanjih PS-BD-Op s 45.369 kg/ha in Brez-BD-Ok s 48.073 kg/ha. Slabši pridelki so bili doseženi pri RS-BD-Op in PS-BD-Neop. Pri obravnavanjih RS-BD-Neop in Brez-BD-Neok ni bilo pridelkov, ker so rastline cvetače zaradi konkurenčnosti plevelov propadle.
Keywords: cvetača, bela detelja, pridelek, folija, podsev
Published in DKUM: 26.09.2014; Views: 2399; Downloads: 136
.pdf Full text (715,55 KB)

4.
PRELIMINARNI REZULTATI POJAVA ŠKODLJIVCEV NA CVETAČI V ODVISNOSTI OD NAČINA PRIDELAVE
Katja Hozjan, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Cilj preučevanja je primerjava naleta škodljivcev glede na različne pridelovalne sisteme cvetače (Brassica oleracea var. botrytis L.). Poljski poskus je potekal v letu 2012 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Po raziskavi se je pokazal statističen vpliv okopavanja cvetače na zmanjšani pojav kapusovega bolhača (Phyllotreta spp.) v prvem terminu (5.7.2012) spremljanja škodljivcev. V drugem terminu (3.8.2012) ni bilo statističnih razlik na pojav škodljivcev glede pridelovalnega sistema in kultivarja. Združena setev cvetače in bele detelje (Trifolium repens L.) statistično značilno vpliva na zmanjšano prisotnost kapusovega belina (Pieris brassicae L.) v tretjem terminu (3.8. 2012) spremljanja škodljivcev. Cvetača, ki je rasla na črni foliji, je imela statistično značilno večjo prisotnost kapusovega belina v tretjem terminu spremljanja škodljivcev.
Keywords: cvetača, bela detelja, škodljivci, združena setev, podsevek
Published in DKUM: 23.10.2012; Views: 2277; Downloads: 170
.pdf Full text (365,50 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica