1. Analiza igralništva v Sloveniji in vpliv Covida-19 na igralniški turizem na Gorenjskem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaŽan Novak Zupanc, 2025, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo obravnava igralniški turizem v Sloveniji in po svetu. Najprej opiše razvoj igralništva na splošno in zgodovino igralništva v Ameriki, Evropi in Sloveniji. Bralca seznani z veljavno zakonodajo na omenjenem področju in prikaže primerjavo igralniškega turizma v Ameriki z igralniškim turizmom v Evropi. Na podlagi opravljenih raziskav in zapisanih člankov opiše problematiko v povezavi z omenjeno temo in možne rešitve. V zaključnem delu je zajeto tudi spletno igralništvo, ki je opisano kot novodobna vrsta igranja iger na srečo, ki je bilo za razliko od tipičnega igralništva razvito v zadnjih tridesetih letih. S kvalitativno raziskavo, na podlagi opravljenih intervjujev, raziskujemo vpliv covida-19 na igralniški turizem in njegove posledice. Na podlagi zbranih informacij so zapisane ugotovitve, ki prikažejo resnično situacijo igralnic in igralnih salonov v Sloveniji.
Keywords: Igralniški turizem, problematike, spletno igralništvo, covid-19, igralništvo v Sloveniji.
Published in DKUM: 05.06.2025; Views: 0; Downloads: 2
 Full text (1,39 MB) |
2. Work-related factors influencing presenteeism in Croatia during COVID-19 : a logistic regression approachMarkus Dulhofer, 2024, original scientific article Abstract: This article analyses the work-related factors that impact the occurrence of presenteeism in Croatia during the COVID-19 pandemic. The main objective is to examine the connection between key variables and the prevalence of presenteeism among employees in Croatia. The study used logistic regression analysis to examine data from the 2021 European Working Condition Telephone Survey (EWCTS), encompassing a sample of 491 employees from Croatia. The study investigated work-related factors such as job demands, working hours, supervisory responsibilities, telework, and cooperation with coworkers. The analysis also takes into account demographic control variables, including age, gender, and educational level. The findings suggest that there is a significant relationship between work stressors and presenteeism. Employees who lack good collaboration with colleagues are more prone to attending work even when they are unwell. Age was also determined to be a significant factor. The study indicates that work-related factors have an impact on presenteeism in Croatia. To mitigate the adverse effects of presenteeism, firms should adopt strategies to enhance working conditions and foster a conducive work atmosphere. The results offer valuable perspectives for future research and practical strategies to reduce presenteeism and improve employee wellbeing.
Keywords: presenteeism, COVID-19, work, Croatia
Published in DKUM: 02.06.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (575,96 KB)
This document has many files! More... |
3. Transformative economic challenges : the impact of COVID-19 and the war in Ukraine on the European UnionIvan Todorov, Gergana Angelova, Aleksandar Aleksandrov, 2024, original scientific article Abstract: This paper aims to explore the economic effects of the COVID-19 pandemic and the war in Ukraine on the twenty-seven European Union (EU) member states, known as the EU-27. A vector autoregression (VAR) of quarterly data for the period 2020–2022 was employed to study the impact of the coronavirus and the Russian invasion of Ukraine on growth, unemployment and inflation in the EU-27. The results from the empirical analysis indicated that the war in Ukraine lowered growth and raised inflation and unemployment, while the COVID-19 pandemic did not affect growth, increased unemployment and decreased inflation in the EU-27. It may be concluded that the war in Ukraine shifted the EU aggregate supply curve to the left, whereas the coronavirus pandemic resulted in inflation-unemployment trade-off in the EU.
Keywords: European Union, COVID-19, war in Ukraine, economic effects
Published in DKUM: 30.05.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (492,27 KB)
This document has many files! More... |
4. Vpliv Covid-19 na poslovanje Pomurskih mlekarn d. d.Nika Hari, 2025, undergraduate thesis Abstract: Leta 2019 se je na Kitajskem prvič pojavil virus, imenovan Covid-19. V letu 2020 je virus praktično zajel celoten svet in s tem posledično tudi našo državo Slovenijo. Teden kasneje po izbruhu prvega virusa v Sloveniji, se je država odločila za razglasitev epidemije. Epidemija je prizadela vsakega posameznika, kot tudi razne panoge podjetij. Podjetja so bila primorana poiskati druge načine nemotenega delovanja. Pomembno za podjetja je bilo, da so ohranila odnose s strankami z veliko mero optimizma in možnostjo delovanja v času zaprtja. Hkrati je bila pomembna tudi motivacija zaposlenih, za boljše razpoloženje in počutje na delovnem mestu. Covid-19 je v letu 2020 za sabo pustil številne negativne ter tudi pozitivne posledice na poslovanje in gospodarstvo. Pojavile pa so se tudi nove priložnosti ter nevarnosti. V diplomskem delu sem se osredotočila na podjetje Pomurske mlekarne d.d, ki spadajo v kmetijsko-živilsko predelovalno industrijo, natančneje mlečno-predelovalni sektor. V diplomskem delu sem se osredotočila na leta 2020, 2021, 2022 in 2023. V Pomurskih mlekarnah je Covid-19 imel pozitivne kot tudi negativne posledice. Ena izmed največjih pozitivnih sprememb je bilo povečano povpraševanja domačega prebivalstva in s tem izrazito povečanje prodaje v času Covid-19. Ključna negativna posledica za Pomurske mlekarne pa je bila bolniška odsotnost zaposlenih, kjer je bilo podjetje primorano usklajevati proizvodnjo z zdravimi zaposlenimi, kot tudi z nabavo surovine ter embalaže. Na podlagi proučitve poslovanja letnega poročila (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov) ter opravljenimi intervjuji z vodilnimi zaposlenimi je epidemija Covid-19 imela večje pozitivne, kot negativne posledice. V času epidemije Covid-19 so Pomurske mlekarne povečale rentabilnost poslovanja, hkrati pa je le ta vplivala tudi na povečanje prihodkov na domačem trgu.
Keywords: COVID-19, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, pandemija, Pomurske mlekarne d. d.
Published in DKUM: 29.05.2025; Views: 0; Downloads: 31
Full text (1,79 MB) |
5. Novel small-molecule inhibitors of the SARS-CoV-2 spike protein binding to neuropilin 1Anja Kolarič, Marko Jukič, Urban Bren, 2022, original scientific article Abstract: Furin cleavage of the SARS-CoV-2 spike protein results in a polybasic terminal sequence
termed the C-end rule (CendR), which is responsible for the binding to neuropilin 1 (NRP1), enhancing
viral infectivity and entry into the cell. Here we report the identification of 20 small-molecule
inhibitors that emerged from a virtual screening of nearly 950,000 drug-like compounds that bind
with high probability to the CendR-binding pocket of NRP1. In a spike NRP1 binding assay, two of
these compounds displayed a stronger inhibition of spike protein binding to NRP1 than the known
NRP1 antagonist EG00229, for which the inhibition of the CendR peptide binding to NRP1 was
also experimentally confirmed. These compounds present a good starting point for the design of
small-molecule antagonists against the SARS-CoV-2 viral entry.
Keywords: neuropilin 1, SARS-CoV-2, COVID-19, spike binding inhibitors, virtual screening, small-molecule antagonists, molecular docking, in vitro binding assay
Published in DKUM: 09.05.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (6,27 MB)
This document has many files! More... |
6. Vpliv dela od doma v času pandemije COVID-19 na usklajevanje delovnega in družinskega življenjaEma Žerovnik, 2025, master's thesis Abstract: Pandemija COVID-19 je prinesla številne spremembe delovnega procesa, med drugim tudi obsežno uvedbo dela od doma. Usklajevanje delovnega in družinskega življenja v takih izrednih razmerah postane izziv, saj pogosto pride do brisanja meje med delom in družino.
Magistrsko delo vsebuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo izvedli analizo in sintezo obstoječe literature, kjer smo obravnavali dejavnike na ravni posameznika, organizacije in države, ter vpliv dela od doma, še posebej v kontekstu pandemije COVID-19. Osredotočali smo se predvsem na prednosti in slabosti dela od doma in vpliv pandemije na usklajevanje dela in družine. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, da bi pridobili vpogled v dejavnike, ki vplivajo na usklajevanje dela in družinskega življenja pri delu od doma, ter skušali razumeti, kako so se zaposleni spopadali s tem izzivom v času pandemije. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 176 zaposlenih, vključeni so bili tisti, ki so delali od doma, in tudi tisti, ki niso.
V raziskavi smo ugotovili, da so tisti, ki so delali od doma, imeli manj težav z usklajevanjem dela in zasebnega življenja, kar je bila predvsem posledica bolj uravnoteženega službenega in zasebnega življenja, kot tisti, ki od doma niso delali, kar lahko prepoznamo kot glavno prednost dela od doma. Ugotovili smo, da spol in partnerjeva podpora nista bila pomembna dejavnika, ki bi vplivala na usklajevanje dela in družine pri delu od doma med pandemijo COVID-19. Na usklajevanje dela in družine je negativno vplivalo število mladoletnih otrok, medtem ko sama prisotnost otrok ni imela pomembne vloge. Raziskava prav tako kaže, da so organizacije med delom od doma zaposlenim nudile podporo pri usklajevanju dela in družine.
Praktične implikacije so pomembne za posameznika in organizacijo. Priporočamo, da si zaposleni, predvsem tisti z majhnimi otroki, postavijo jasno razmejitev med časom, ki ga namenjajo delovnim obveznostim, in časom, ki ga posvetijo družini, ter si uredijo ločen delovni prostor. Oblikujejo naj urnik, ki natančno opredeljuje čas za delo in čas za družino. Organizacijam pa svetujemo, da zagotovijo fleksibilne delovne pogoje, saj to olajša usklajevanje dela in družine. Prav tako je pomembno, da organizacije zaposlenim nudijo podporo z oblikovanjem družini prijazne politike.
Keywords: usklajevanje dela in družine, pandemija COVID-19, delo od doma
Published in DKUM: 09.04.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,04 MB) |
7. Napovedni dejavniki za zgodnjo ali kasnejšo intubacijo ob sprejemu bolnika na COVID enoto intenzivne terapije (CEIT) z virusno okužbo SARS-COV-2Nuša Hodošček, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Najpomembnejši razlog za hospitalizacijo bolnikov in potrebo po intenzivni negi v primerih bolnikov s koronavirusno boleznijo 2019 je akutna respiratorna odpoved in je na prvem mestu z več kot 85 %. Namen raziskave je bil raziskati vzroke za intubacijo, preučiti vpliv na preživetje in opredeliti kazalnike, ki vplivajo na zgodnjo ali kasnejšo intubacijo bolnikov v Covid enoti intenzivne terapije.
Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili v enem izbranem urgentnem centru in covid intenzivni terapiji v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 110 bolnikov, ki so bili iz urgentnega centra premeščeni v Covid enoto intenzivne terapije na neinvazivni ventilaciji ali 60 % Venturi maski in bili nato intubirani znotraj 24 ali 48 ur. Podatke smo zajeli v časovnem okviru med septembrom 2020 in novembrom 2021.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da pri izbranih laboratorijskih parametrih ni velikega nihanja med rezultati, ki bi z zagotovostjo potrdili, da so vplivali na odločitev o času intubacije. Izpostavimo lahko laboratorijski parameter feritin v krvi in D-dimer, ki sta v naši primerjavi odstopala skoraj za 30 %.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je bilo preživetje boljše pri bolnikih, ki so jih intubirali v prvih 48 urah. Bolniki moškega spola in s sladkorno boleznijo so imeli statistično več ur mehanske ventilacije. Pri pregledu tuje literature smo v primerjavi z našimi rezultati ugotovili zelo podobne rezultate, čeprav je v njihovih študijah bil vzorec bolnikov obsežnejši.
Keywords: intubacija, intenzivna terapija, COVID-19
Published in DKUM: 25.03.2025; Views: 0; Downloads: 33
Full text (649,74 KB) |
8. Finančna in gospodarska negotovost v Združenih državah Amerike med krizo covida-19Elma Jahić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Negotovost predstavlja situacijo, ko subjekti ne morejo napovedati prihodnjih dogodkov ali oceniti njihove verjetnosti. Pandemija covida-19 je prinesla globalno finančno negotovost, ki je bila zaznamovana z visoko volatilnostjo na finančnih trgih in dramatičnimi spremembami v gospodarskih obetih. Finančni in gospodarski sektorji so pod vplivom krize covida-19 dosegli izstopajoče spremembe. Volatilnostni indeksi, kot je VIX, so se zvišali na rekordne ravni, kar je povzročilo povečano nezaupanje in strah med vlagatelji. Razglasitev pandemije je povzročila velike pretrese na finančnem trgu v ZDA, kar je najbolj očitno izraženo v znatnem padcu indeksa S&P 500 med februarjem in aprilom 2020. Stopnje brezposelnosti so aprila 2020 dosegle rekordne ravni, zlasti v gostinstvu. Gospodarska kriza in povečanje brezposelnosti sta postali prevladujoči temi po vsem svetu od začetka pandemije. V naši analizi smo podali pregled o brezposelnosti glede na panogo, starost, spol, stopnjo izobrazbe in raso. Povečanje cen trajnih dobrin in težave v dobavni verigi so prispevale k visokim inflacijskim stopnjam do sredine leta 2022. V okviru naše analize smo preučevali tudi fiskalno in monetarno negotovost med pandemijo covida-19, vključno s ključnimi ukrepi, ki so bili sprejeti z namenom blažitve gospodarskih vplivov.
Keywords: finančna negotovost, gospodarska negotovost, indeks volatilnosti, indeks gospodarskopolitične negotovosti, pandemija, covid-19.
Published in DKUM: 24.03.2025; Views: 0; Downloads: 37
Full text (1,21 MB) |
9. How the volume of traffic affected air quality during the extreme event of COVID-19 lockdown in a small cityBranka Trček, Rok Kamnik, 2022, original scientific article Abstract: The extreme traffic measures during the COVID-19 lockdown provided a unique opportunity to gain better insight into the relationship between traffic characteris-tics and NO2 concentrations in Maribor, a small Slove-nian city. NO2, traffic and meteorological data were sta-tistically processed in detail for March and April 2018, 2019 and 2020 to get a historical insight and to exclude the specifics of the lockdown period. The extreme event resulted in an average reduction of road traffic of 42%. The decrease in the number of passenger cars ranged from 33.9 to 60.3% per day with the largest decrease on the motorway. Daily averages of heavy goods traffic de-clined on the motorway and the expressway by 24.6% and 7%, respectively. Traffic characteristics were reflect-ed in a 24–27% decrease in NO2 concentrations at the urban station. The change is smaller than the change in traffic volume, which could be explained by the change in the composition of the vehicle fleet due to the increase in NO2-dominant traffic sources, e.g. diesel heavy goods vehicles. The presented results are relevant for improv-ing air quality and sustainable mobility management in small cities. They highlight the important role of reor-ganisation of heavy goods traffic in urban logistics.
Keywords: road traffic, extreme event, COVID-19 lockdown, NO2 emissions, meteorological conditions, air pollution
Published in DKUM: 13.03.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (4,07 MB)
This document has many files! More... |
10. |
