Search the digital library catalog

Abstract: Zaradi epidemije COVID-19 so se po poročilih UNESCA zaprle šole po kar 188 državah z namenom omejitve širjenja okužb. To je močno vplivalo na sam izobraževalni proces in posledično tudi na vse vpletene. Uvedlo se je t. i. krizno izobraževanje na daljavo, ki ga ne moremo povsem enačiti s klasičnim izobraževanjem na daljavo, saj ni bilo oblikovano na način, da bi lahko na dolgi rok zamenjalo tradicionalni pouk v živo. Kljub temu se je v določenih državah obdržalo dalj časa. Po vsem svetu je bilo narejenih precej raziskav, ki so proučevale, kako so se s prehodom na izobraževanje na daljavo soočale različne skupine vpletenih. Naš namen je bil narediti sistematičen pregled teh raziskav v Sloveniji in na podlagi tega opredeliti temeljne psihosocialne potrebe učencev, učiteljev in staršev ter oblikovati priporočila za delo s temi skupinami. Primerjali smo tudi slovenske raziskave s tujino in naredili SWOT analizo izobraževanja na daljavo. V pregled raziskav je bilo vključenih triindvajset raziskav različnih kakovosti. Rezultati so pokazali, da so se vpleteni v krizno izobraževanje na daljavo soočali z raznimi težavami, kot so stres, težave s pozornostjo, motivacijo, socialna izolacija in podobno. Do podobnih rezultatov so prišli tudi v tujini. Izkazalo se je, da je za izobraževanje na daljavo moč najti več negativnih plati kot pozitivnih, zato je še toliko bolj pomembno, da se pozitivne plati kar se da izkoristi in negativne čim bolj omeji. Pri slovenskih raziskavah je viden primanjkljaj raziskav določenih področjih, kjer še obstaja potencial za raziskovanje. Zaključujemo, da si, čeprav se razmere, povezane z ukrepi za zajezitev epidemije, vračajo v normalno stanje, ne smemo zakrivati oči pred vplivi zaprtja šol.
Keywords: vzgoja, izobraževanje, epidemija, COVID-19, pregled raziskav
Published: 22.07.2021; Views: 31; Downloads: 7
Full text (1,47 MB)

Abstract: Konec leta 2019 je na Kitajskem izbruhnil nov gripi podoben virus, poimenovan SARS-CoV-2, bolezen, ki jo virus povzroča, pa covid-19. Virus se je razširil po celem svetu in razglašena je bila pandemija. Vlade so bile primorane ublažiti hitro širjenje virusa, zato so bili sprejeli strogi ukrepi, kot so zaustavitev javnega življenja, šolanje in delo od doma, zapiranje meja in obvezna 14-dnevna karantena ob vstopu v državo. To je nosilo posledice na različne panoge, med njimi tudi na transport. Potniški transport je bil v celoti zaustavljen ali je potekal pod strogimi pogoji. Tovorni transport se je srečal z raznimi novimi izzivi, kot so povečana ozka grla zaradi daljših časovnih dob na mejnih prehodih in pomanjkanje voznikov v času ukrepov. Sprejeta so bila sicer številna odstopanja od predpisanih zakonov za tovorni transport, da je lahko ta potekal kar se da nemoteno.
Keywords: pandemija, covid-19, SARS-CoV-2, potniški transport, tovorni transport
Published: 06.07.2021; Views: 72; Downloads: 25
Full text (2,10 MB)

Abstract: Svet se spopada z epidemijo virusa SARS–Cov-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Leto dni od izbruha epidemije in soočanja z boleznijo se nam porajajo številna vprašanja, vendar na večino izmed teh nimamo odgovora. Izbruh epidemije virusa in posledično bolezni je globoko zarezal tudi v ekonomsko sfero in povzročil negotovo stanje na globalnih trgih in v globalnih ekonomijah. Skozi proučevanje literature smo ugotavljali, da so bile nekatere gospodarske panoge prizadete bolj od drugih, nekatere so popolnoma zaprle svoja vrata, druge pa so z izbruhom epidemije pridobile, se razširile in beležijo znatno boljše poslovne rezultate, kot so jih pred izbruhom epidemije. Ugotavljamo, da dobrih poslovnih rezultatov ne gre pripisovati pripravljenosti na tovrstne dogodke, ampak lahko rezultate pripišemo dejavnostim, s katerimi se podjetja ukvarjajo. Dobri poslovni rezultati so lahko posledica naključja ali sreče. Šele v nadaljnjih letih bo mogoče z gotovostjo trditi, katere panoge in dejavnosti bodo v celoti izkoristile to, kar jim je bilo dano.
Keywords: COVID-19, SARS – Cov-2, globalna ekonomija, črni labod
Published: 09.06.2021; Views: 109; Downloads: 37
Full text (1,56 MB)

Abstract: Nalezljive bolezni so od nekdaj zaznamovale življenja ljudi in njihove navade. V novodobnem času smo v nekaterih panogah pozabili na pomembnost izvajanja preventivnih ukrepov in ukrepov ob izbruhu nalezljivih bolezni ter se nismo zavedali, kako močan vpliv lahko imajo te bolezni na gospodarstvo in človeka. Ob pojavu pandemije bolezni COVID-19 se zdi, da veliko podjetij ni bilo pripravljenih in niso imela določenih protokolov, kako se soočiti s tem tveganjem. Z magistrskim delom smo želeli raziskati, ali se v podjetjih v Sloveniji izvajajo kakršnikoli preventivni ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni, kakšen pristop imajo, ko se pojavi nalezljiva bolezen, in kakšen odnos do njih imajo zaposleni. V prvem delu raziskave smo opravili pregled literature in obstoječe zakonodaje na področju nalezljivih bolezni, vezane na delodajalce in delavce. V drugem delu smo izvedli raziskavo z anketiranjem zaposlenih. Anketo smo izdelali na spletni strani 1ka.si in jo delili prek elektronske pošte in različnih družabnih omrežij. Po končanem anketiranju smo podatke uredili in postavili raziskovalne hipoteze, ki smo jih preverili s pomočjo statističnih preizkusov. Za izvajanje statistične obdelave smo uporabili program SPSS. Na osnovi rezultatov raziskave smo ugotovili, da so preventivne ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni pred COVID-19 izvajali predvsem v panogah, kjer je to zakonsko določeno, po pandemiji pa je moč zaznati ukrepe v večini podjetij. Podjetja so se v večini držala izvajanja preventivnih ukrepov, ki so jih predpisali državni organi. Zaposleni v podjetjih so se v povprečju strinjali z ukrepi in jih upoštevali. V prihodnje bi bilo smiselno, da so podjetja bolje pripravljena na situacije, kot so nalezljive bolezni, saj smo bili priča, kako močno to lahko vpliva na njihovo delovanje. Med prioritete podjetij bi zato bilo smiselno uvrstiti skrb za zaščito pred nalezljivimi boleznimi
Keywords: nalezljive bolezni, preventivni ukrepi, COVID-19, zaposleni, podjetja
Published: 25.02.2021; Views: 392; Downloads: 141
Full text (1,38 MB)

Abstract: Epidemija nalezljive bolezni COVID-19 je spomladi 2020 v Sloveniji ogrozila javno zdravje in zaradi ukrepov za zamejitev širitve virusa povzročila nepričakovano spremembo življenja in delovanje posameznikov. Namen naloge je bil proučiti: 1) spanje študentov v Sloveniji v času prvega vala epidemije nalezljive bolezni COVID-19, 2) ali higiena spanja napoveduje splošno kakovost spanja med študenti v času epidemije. Raziskava, v kateri je sodelovalo 541 študentov, je bila sestavljena iz prečne (N = 541) in dnevniške študije (n = 35). Udeleženci (80 % žensk, 18,9 % moških, 0,2 % neopredeljeno; povprečna starost 22,08 let, razpon 19–29) so v prečni študiji odgovorili na sklop z zdravjem in spremembo spanja povezanih vprašanj ter na Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) ter Indeks higiene spanja (SHI). V dnevniški študiji pa so 9 dni zaporedoma izpolnjevali dnevnik spanja. Rezultati so pokazali, da so študentje v času epidemije spali povprečno 7,5 ur, poročali so o izboljšanju, poslabšanju ali ohranitvi dolžine spanja, urejenosti ritma budnosti – spanja, kakovosti spanja in dnevnih počitkov; urejenost ritma budnosti – spanja je vidik, ki je utrpel največje poslabšanje med študenti. Udeleženci, ki so poročali o poslabšanju ali skrajšanju, v katerem od omenjenih vidikov, so izkazovali statistično značilno slabšo higieno spanja, splošno kakovost spanja in višjo depresivno, stresno in anksiozno simptomatiko v primerjavi z udeleženci, ki o poslabšanju niso poročali. Hkrati so rezultati multiple regresije pokazali, da higiena spanja napoveduje splošno kakovost spanja. Prispevek kaže, da so študentje v času epidemije COVID-19 doživeli tako pozitivne kot negativne spremembe v spanju. Med drugim smo osvetlili ranljivost posameznikov, ki so poročali o poslabšanju spanja ter izpostavili, da bi higiena spanja lahko bila možna veljavna intervenca za dosego zdravega spanja med študenti v času epidemije.
Keywords: spanje, COVID-19, higiena spanja, študenti, sprememba spanja
Published: 11.01.2021; Views: 333; Downloads: 158
Full text (1,47 MB)