| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Problematika neformalnega nadzorstva in formiranje družbene iniciative : Štajerska varda
Domen Čerin, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Neformalno nadzorstvo se v družbi pogosto pojavlja. Običajno v kriznih situacijah zaradi bojazni pred nevarnostjo, nezaupanja pristojnim organom ali pa mišljenja, da le- te svojega dela ne opravljajo dovolj dobro. V času II. svetovne vojne smo bili priča pojavu neformalnih vaških straž, paravojaških enot, ki so se formirale s pomočjo okupacijske oblasti. Namenjene so bile boju proti uporniškem partizanskem gibanju. Sprva je bila to italijanska Prostovoljna protikomunistična milica, ki se je kasneje pod nemško okupacijo razvila v slovensko domobranstvo. Podobnim enotam smo bili priča tudi od začetka nacionalsocializma, ko je imela Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (NSDAP) privatne vojaške enote SA ali Sturmabteilung, pri nas pa smo jim rekli jurišniki ali jurišne čete. V demokratični družbi se združenja, ki želijo pritiskati na odločevalce in pozvati k spremembi, oblikujejo kot različne vrste družbenih iniciativ. Imamo civilno iniciativo, ki je popolnoma neformalna skupina ljudi, ki skupaj poziva k spremembi na krajevnem, občinskem ali državnem območju, lahko pa tudi širše. Ljudska iniciativa pa je formalno združenje, ki je tudi zakonsko utemeljeno. Je orožje demokratične družbe, ki izraža nezadovoljstvo ljudi in spodbuja k določeni spremembi. V Sloveniji se je pojavilo združenje pod imenom Štajerska varda – »civilna iniciativa«, ki naj bi bila v pomoč pristojnim organom ob varovanju državne meje. Problematika te formacije je bila predvsem zunanji izgled in način njihovega sporočanja in komuniciranja z družbo. Skupina uniformiranih posameznikov s hladnim in strelnim orožjem ima več skupnega s para vojaškimi enotami, kot so vaške straže ali jurišne čete, kot pa s civilno ali katero drugo družbeno iniciativo. Ob širšem pogledu na delovanje takšne enote in uresničevanju njihovih idej je regulacija in omejitev takšnih grupacij postala ena izmed prioritet države. Kot poskus zaustavitve je bilo izvedenih več postopkov, kot so sprememba Zakona o nadzoru državne meje, sodba zoper ustanovitelja Štajerske varde in sprememba Zakona o orožju. V diplomski nalogi smo tako predstavili ves vidik, od razvoja ljudskih iniciativ, do problematike neformalnega nadzorstva. Kot opredelitev, kakšne vrste organizacija je Štajerska vara, pa smo v zaključku naredili primerjavo med vardo, paravojaškimi enotami in ljudskimi iniciativami in tako ugotovili, kaj imajo te formacije skupnega in česa ne.
Keywords: diplomske naloge, Štajerska varda, civilna iniciativa, družbena iniciativa, ljudska iniciativa, paravojaška enota, neformalno nadzorstvo, vaška straža, jurišne čete
Published in DKUM: 25.03.2022; Views: 1059; Downloads: 74
.pdf Full text (1,54 MB)

2.
Obdavčitev fizičnih oseb na začasnem delu v tujini - Avstriji
Mojca Kralj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Prve oblike obdavčenja so se pojavile že v antični Grčiji in Rimskem cesarstvu. Čeprav so davki obvezna dajatev, morajo zagotavljati čim večjo družbeno pravičnost. Leta 2007 je Vlada Republike Slovenije sprejela odločitev za pristop k spremembi veljavne Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja, sklenjene med Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Avstrijo, po kateri naj bi se od 1. 1. 2006 naprej dohodki rezidentov RS iz naslova zaposlitve v Avstriji oprostili plačila davka v RS in se obdavčili le v Avstriji. Ustavno sodišče je kasneje odločilo, da mora Vlada RS posebno davčno olajšavo odpraviti v enem letu, saj je v neskladju z ustavo. Po načelu obdavčitve po svetovnem dohodku in ob upoštevanju metode odbitka v tujini plačanega davka, s katerim se preprečuje dvojno obdavčenje, bi morali biti delovni migranti v enakem položaju kot drugi davčni zavezanci za dohodnino. Čeprav delavci migranti in člani Civilne iniciative Apače trdijo, da gre v njihovem primeru za dvojno obdavčitev, temu vendarle ni tako. Dohodki so v RS obdavčeni višje kot v Avstriji, zato morajo naši državljani, ki prejemajo od tujega delodajalca plačo z nižjo davčno obremenitvijo, to razliko med obdavčitvijo doplačati v Sloveniji. Namen tega diplomskega dela je predstaviti sistem obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve v RS in ga primerjati z obdavčitvijo dohodninskih zavezancev s plačo iz Avstrije. Ob tem bosta predstavljena še sistem dvojnega obdavčevanja in Civilna iniciativa Apače. Glavni cilj naloge pa je predstavitev posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante in primerjava slovenskega in avstrijskega davčnega sistema ter ureditev obdavčenja migrantov v Avstriji.
Keywords: Avstrija, dohodnina, dvojna obdavčitev, dnevni čezmejni migranti, posebna davčna olajšava, davčni zavezanec, Civilna iniciativa Apače, rezident, obdavčitev dohodkov fizičnih oseb.
Published in DKUM: 22.02.2016; Views: 1534; Downloads: 216
.pdf Full text (1,13 MB)

3.
PRIBLIŽEVANJE DEMOKRACIJE DRŽAVLJANOM S POMOČJO INTERNETA
Luka Penič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Nenaden razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije, natančneje interneta, je posegel na vsa življenjska področja, nedotaknjene niso ostale niti pravne vede in s tem povezana demokracija moderne družbe. Demokratična ureditev večine držav se izvaja predvsem preko institutov neposredne in posredne demokracije. V diplomski nalogi se bom osredotočil na možnosti, kako s pomočjo interneta demokracijo neposredno približati državljanom oziroma občanom v okviru lokalne samouprave. Prvi del je posvečen možnostim približevanja demokracije na lokalnem nivoju, in sicer občni zbor s pomočjo interneta ter civilna iniciativa in peticija s pomočjo interneta. V drugem delu diplomske naloge sledi pregled aktivnosti mednarodnih organizacij na tem področju in analiza uspešno izvedenih projektov približevanja demokracije državljanom s pomočjo interneta v tujini. Gre za internetne volitve in ponekod tudi referendume, ki so jih v določenih državah že uvedli in jih tudi uspešno prakticirajo. Natančneje bom analiziral sistem internetnih volitev v Estoniji, na Norveškem, v Franciji in v določenih kantonih v Švici. Sledi pregled možnosti uvedbe internetnih volitev v Sloveniji ter priporočilo enega od slovenskih ministrstev o nadaljnjih korakih razvoja za Slovenijo. Glede na dejstvo, da je o omenjeni temi že veliko raziskanega in napisanega, bom največ časa namenil predvsem metodi kompilacije – povzemanje opazovanj, spoznanj, stališč, mnenj, teorij in sklepov drugih avtorjev. Poslužil se bom tudi metode diskripcije – opisovanje pojavov in dejstev obravnavanih na temo demokracije in interneta.
Keywords: demokracija, volilno pravo, ustavno pravo, i-volitve, e-volitve, internet, občni zbor, civilna iniciativa, peticija, referendum
Published in DKUM: 17.09.2012; Views: 2297; Downloads: 123
.pdf Full text (595,45 KB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica