| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv dodanih citokininov (meta-topolin in BAP) na rast in razraščanje pri mikropropagaciji sliv (Prunus domestica L.)
Marko Šalamun, 2021, master's thesis

Abstract: V letu 2020 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru pripravili poskus, v katerem smo ugotavljali vpliv dodanih citokininov (meta-topolin in BAP) in njihovih koncentracij na rast in razraščanje poganjkov ter na pojav vitrifi-kacije sliv v tkivni kulturi. Uporabili smo predhodno sterilizirane in vitro poganjke sliv. Pripravili smo 4 različna gojišča. Gojišče G0 je bilo kontrolno gojišče (brez doda-nih rastnih hormonov), gojišče G1 z dodatkom 0,01 mg/l NAA in 1,00 mg/l meta-topolina, gojišče G2 z dodatkom 0,01 mg/l NAA in 0,50 mg/l BAP in gojišče G3, ki smo mu dodali 0,01 mg/l NAA in 1,00 mg/l BAP. Ugotovili smo, da dodani citokinini pozi-tivno vplivajo na prirast mase sliv in število novih poganjkov. Največji povprečni pri-rast mase sliv je bil pri gojišču G2 (1,54 g), najmanjši pa pri kontrolnem gojišču G0 (0,13 g). Največje povprečno število poganjkov je bilo na gojišču G2 (5,37). Pri 5-odstotni stopnji tveganja ni bilo ugotovljenih statistično značilnih razlik glede vpliva koncentracije dodanih citokininov na prirast mase sliv in število poganjkov pri po-sameznem gojišču. Pojav vitrifikacije ni bil prisoten pri nobenem obravnavanju.
Keywords: sliva, mikropropagacija, citokinini, meta-topolin, BAP
Published in DKUM: 17.06.2021; Views: 370; Downloads: 72
.pdf Full text (1,24 MB)

2.
Določanje vsebnosti rastlinskim hormonom podobnih substanc v japonskem dresniku (Fallopia japonica) in kanadski zlati rozgi (Solidago canadensis) s pomočjo biotestov (Cucumis test)
Maja Luković, 2019, master's thesis

Abstract: Invazivne tujerodne vrste se hitro razmnožujejo in razširjajo ter izpodrivajo avtohtone vrste. V naši raziskavi smo želeli raziskati vsebnost rastlinskim hormonom podobnih substanc v dveh invazivnih tujerodnih rastlinskih vrstah, kanadski zlati rozgi (Solidago canadensis) in japonskem dresniku (Fallopia japonica). S kumaričnim (Cucumis) biotestom smo ugotavljali vsebnost avksinom in citokininom podobnih substanc v rastlinskem materialu, v različnih razvojnih stadijih rasti, sušenem v sušilniku ali liofilizatorju. V obeh proučevanih invazivnih vrstah smo v materialu, sušenem v liofilizatorju določili nekoliko več hormonom podobnih substanc v primerjavi s sušenim materialom v sušilniku. Kanadska zlata rozga (Solidago canadensis) je vsebovala med 65 µg in 116 µg avksinov in med 0 µg in 50 µg citokininov na gram suhe mase (SM) rastlin. Japonski dresnik (Fallopia japonica) je vseboval med 63 µg in 116 µg avksinov in med 0 µg in 53 µg citokininov na gram suhe mase (SM) rastline. Največ avksinov in avksinom podobnih substanc imata obe proučevani vrsti v drugem razvojnem stadiju, v katerem so rastline že razvile dolge, še neolesenele poganjke, ter liste in v tretjem razvojnem stadiju, v katerem so bile rastline skoraj popolnoma razvite, z že nekoliko olesenelimi stebli. Največ citokininov in citokininom podobnih substanc smo zaznali v drugem razvojnem stadiju pri obeh rastlinskih vrstah.
Keywords: Solidago canadensis, kanadska zlata rozga, Fallopia japonica, japonski dresnik, invazivne tujerodne rastline, avksini, indol-3-butanojska kislina (IBA), citokinini, 6-benzilaminopurin (BAP), kumarični (Cucumis) biotest
Published in DKUM: 29.08.2019; Views: 967; Downloads: 63
.pdf Full text (1,34 MB)

3.
Vpliv dodanega citokinina (tidiazurona) na rast in vitrifikacijo pri mikropropagaciji marelice
Patricija Frešer, 2019, master's thesis

Abstract: Leta 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru ugotavljali vpliv dodanega citokinina (tidiazurona) na vitrifikacijo, rast in razraščanje marelice v tkivni kulturi. V poizkus smo vključili 73 poganjkov marelice. Uporabili smo tri različna gojišča, ki smo jim dodali različne koncentracije citokininov (tidiazurona). Obravnavanje G1 je bilo osnovno gojišče (brez tidiazurona), gojiščema G2 in G3 pa smo dodali tidiazuron v različnih koncentracijah. Ugotovili smo, da je dodani tidiazuron statistično značilno vplival na pojav vitrificiranih rastlin. Na gojišču G3 je bilo največ vitrificiranih poganjkov (83%), prav tako so bili vitrificirani poganjki izraziti pri gojišču G2 (70 %). Pri obravnavanju G1 ni bilo vitrificiranih poganjkov. Glede prirasta mase poganjkov marelice so bile statistično značilne razlike pri 5 % tveganju med obravnavanjema G1 in G2 ter med G1 in G3. Med G2 in G3 pa ni bilo statistično značilnih razlik glede prirasta mase. Pri nastanku novih poganjkov nismo ugotovili statistično značilnih razlik med obravnavanimi tremi gojišči.
Keywords: marelica, mikropropagacija, citokinini, vitrifikacija
Published in DKUM: 28.06.2019; Views: 911; Downloads: 154
.pdf Full text (1,10 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica