1. Stabilnost cinkovega oksida v gelskih strukturah in njegovo antibakterijsko delovanje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeSara Karlovšek, 2020, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je bila sinteza antimikrobnih gelskih struktur, ki bi se lahko uporabljale v medicini za oskrbo in celjenje ran. Uporabili smo polisaharidne materiale, saj so ne toksični, biorazgradljivi in v naravi prisotni v velikih količinah. Med sintezo smo gelskim strukturam dodali nanodelce cinkovega oksida n(ZnO), saj delujejo antimikrobno. Gelske strukture smo ustrezno karakterizirali z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR), z vrstičnim elektronskim mikroskopom (ESEM), merjenjem kontaktnih kotov, vezave tekočine ter antimikrobne teste s pomočjo disk difuzne metode. Gelske strukture z različnimi deleži ZnO smo izpostavili bakterijam Escherichia coli in Staphylococcus aureus z namenom določitve njihovega antibakterijskega delovanja.
Ugotovili smo, da imajo liofilizirane gelske strukture visoko stopnjo poroznosti, so hidrofilne, dobro vežejo puferske tekočine ter so v primeru kovalentnega vezanega n(ZnO) tudi antimikrobne. Za antibakterijsko delovanje je pomembna interakcija med karboksimetil skupino in Zn, ki stabilizira ujetje nanodelcev v gelski strukturi.
Keywords: cinkov oksid, gelske strukture, antibakterijsko delovanje, FTIR, ESEM
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 996; Downloads: 59
 Full text (2,79 MB) |
2. Vpliv različnih aditivov v izbranih polimernih materialih na rast gram pozitivnih in gram negativnih mikroorganizmovNika Kučuk, 2017, undergraduate thesis Abstract: Glavni namen diplomske naloge je bil določiti tisti polimerni material, ki bo najbolj zaviral rast mikroorganizmov. Antimikrobno aktivnost izbranih polimernih materialov z dodatkom različnih koncentracij cinkovega oksida (ZnO) ter drugih aditivov (stearinska kislina) smo testirali na gram negativni bakteriji Escherichia coli in gram pozitivni bakteriji Staphylococcus aureus. Analizni postopek smo izvedli v skladu z ISO standardom 22196:2007, kjer je opisana metoda, s katero smo določili antimikrobne lastnosti izbranih polimernih materialov. Uporabili smo osem različnih materialov, od katerih so bili štirje iz polietilena (PE), ostali štirje pa iz polipropilena (PP). Izbrani polimerni materiali so vsebovali različne koncentracije ZnO ter preostalih primesi.
Antimikrobno aktivnost materialov smo določevali na osnovi primerjave med številom preživelih bakterijskih kolonij na testnih vzorcih, ki so vsebovali ZnO, s številom preživelih bakterijskih kolonij na slepih vzorcih, ki niso vsebovali ZnO ali drugih primesi.
Rezultati so pokazali, da ZnO in dodane primesi v vseh uporabljenih polimernih materialih uspešno inhibirajo rast in razmnoževanje gram pozitivne bakterije S. aureus. Popolna inhibicija na gram negativno bakterijo E. coli pa je bila dokazana le pri dveh izbranih polimerih.
Metodo po ISO 22196:2007 smo potrdili na dveh komercialnih materialih, ki sta obdelana s tehnologijo Microban® in GermoSAFE ter zagotavljata antimikrobno učinkovitost.
Keywords: antimikrobne lastnosti, inhibicija rasti mikroorganizmov, E. coli, S. aureus, cinkov oksid, polimerni materiali, polietilen, polipropilen
Published in DKUM: 14.09.2017; Views: 1598; Downloads: 83
Full text (2,46 MB) |
3. VPLIV CINKOVEGA OKSIDA NA RAZVOJ KERAMIČNIH PIGMENTOV V TRANSPARENTNI GLAZURIMarija Glasenčnik, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu opisujemo eksperimentalni postopek določanja vpliva vsebnosti ZnO na razvoj keramičnih pigmentov v transparentni glazuri. Proučevali smo, ali je z vidika barv, katera od vzorčnih transparentnih frit primerna alternativa za standardno transparentno frito FCE 692, katere vsebnost ZnO ni znana.
Ugotovili smo, da rumeno, modro, zeleno in kobaltno modro obarvani keramični pigmenti z različnimi strukturami dajejo v transparentni glazuri z isto vsebnostjo ZnO enako ekstremno barvno odstopanje. Minimalno barvno odstopanje je pri transparentni glazuri (frita FC 8923/132) z vsebnostjo ZnO, w =1 %. V tem primeru je razlika barvnih vrednosti manjša od 2, kar pri proizvodnji keramičnih ploščic predstavlja še dovoljeno barvno odstopanje glede na standarden vzorec.
ZnO je draga surovina. Njegova cena na svetovnem trgu raste. Predvidevamo, da je frita FC 8923/132 za katero smo ugotovili, da je primerna alternativa za standardno frito FCE 692, glede na nizko vsebnost ZnO cenovno ugodna.
Keywords: cinkov oksid, keramičen pigment, transparentna glatzura
Published in DKUM: 04.10.2010; Views: 2584; Downloads: 117
Full text (17,08 MB) |
