| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
MANAGERSKI PREVZEM PODJETJA MERKUR, D.D.
Gregor Kutnjak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Prevzemi podjetij so že postali del slovenskega poslovnega vsakdana. Slovenska podjetja v pripravah na tujo konkurenco vse bolj uporabljajo te aktivnosti za obrambo lastnega tržnega položaja in za vstop na tuje trge. V prihodnosti lahko pričakujemo, da bodo združitve in prevzemi še bolj zaznamovali slovensko poslovno okolje. Poleg tega pa je Slovenija zanimiv trg tudi za tuja podjetja, ki s pomočjo prevzemov želijo vstopiti vanj. V prvem delu diplomskega dela sem na kratko predstavil zgodovino prevzemov, kjer sem zajel pet različnih obdobij prevzemov ter jih na kratko opisal. V drugem delu sem nadaljeval s teoretičnim delom o prevzemih, kjer sem opisal vse pojme, ki so medsebojno povezani ali pa se jih večkrat zamenjuje s pojmom prevzemi. V nadaljevanju sem predstavil različne oblike in vrste prevzemov z opredelitvijo motivov in vzrokov za prevzeme in kot najpogostejši motiv prevzemanja se pojavlja predvsem povečevanje tržnega deleža, doseganje ekonomije obsega in vstop na nove trge. Prevzeme delimo v štiri glavne skupine glede na stopnjo povezanosti v produkcijski verigi in dejavnosti podjetij v povezavi, ki se razlikujejo glede na način združevanja. Poznamo horizontalne, vertikalne, konglomeratne in kongerične prevzeme. V svojo nalogo sem vključil tudi pregled prevzemov po Sloveniji in ugotovil, da so bila uspešno prevzeta le tista podjetja, pri katerih je šlo za prijateljske prevzeme, med katerimi so bili glavni cilji povezovanja povečanje tržnega deleža, nižanje stroškov in priložnost za rast. Dodal sem tudi seznam ponudb za odkup podjetij v letu 2007, saj se je prav tega leta trg zelo dobro odrezal. Prevzemi v Sloveniji se razlikujejo od prevzemov drugod po svetu, zato sem se odločil, da pojasnim nekaj specifičnosti slovenskih prevzemov, kjer imajo managerji bistveno večjo vlogo kot pa drugod po svetu. Prevzemi vplivajo na vse interesne skupine podjetij, ki so vpletene v proces prevzema. V proces prevzema so vključeni delničarji, managerji, zaposleni, lastniki in ne nazadnje tudi potrošniki, družba in država. V tem delu sem predstavil, kakšne učinke imajo prevzemi na posamezne interesne skupine. V tretjem delu sem želel opisati managerske odkupe podjetja oziroma kratko MBO. O MBO govorimo takrat, kadar skupina obstoječih managerjev od delničarjev kupi podjetje, v katerem so zaposleni. Pri odločitvah, ali določeno podjetje kupiti ali ne, se managerji odločajo iz različnih vzrokov. Managerski odkupi imajo kar nekaj prednosti, saj managerji najbolje poznajo potrebe podjetja in so tako najprimernejši kupci, zato sem jih tudi vključil v tem delu. Managerski odkupi imajo globalni pomen. V tujini so povsem vsakdanji pojav, v Sloveniji pa so se začeli šele uveljavljat v zadnjih letih. Eden najpogostejših motivov za managerske odkupe pri nas je izvedba privatizacije. V zadnjem delu sem opisal prevzem podjetje Merkur d. d.. Podjetje sem predstavil, opisal njihove strateške cilje in načrte ter predstavil potek managerskega prevzema. Prevzemi so eden od načinov vplivanja, da se podjetje sooči s spremembami ter se jim prilagaja. Četudi slovenskim podjetjem manjkajo izkušnje, pa prevzemi pripomorejo, da se struktura našega gospodarstva spreminja bistveno hitreje, kot bi se sicer brez njih. Iz vsega zapisanega lahko povzamemo, da prevzemi niso neodvisna spremenljivka, ampak so, vsaj v razvitih tržnih gospodarstvih, pogojeni z makroekonomskimi gibanji.
Keywords: pojem prevzema, združitve, pripojitve, spojitve, prijazni in sovražni prevzemi, oblike prevzemov, motivi prevzema, vrste prevzema, managerski odkup, ciljno podjetje.
Published: 15.10.2009; Views: 4698; Downloads: 1041
.pdf Full text (3,62 MB)

2.
MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PODJETJU SCHIEDEL D.O.O., PREBOLD
Nataša Vogrinc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Marketinško komuniciranje je del marketinškega spleta, ki je v današnjih časih postaja vse bolj pomembno. Poleg odločitev o cenah, kvaliteti izdelkov in dosegljivosti izdelkov kupcu je potrebno razmisliti, kako te izdelke promovirati na čim bolj optimalen način. Tudi segment dimniških sistemov ne izostaja od tega, saj konkurenca postaja vse močnejša in kupci zahtevnejši. Potreben je učinkovit program marketinškega komuniciranja s ciljno javnostjo. V podjetju Schiedel d.o.o., Prebold se dobro zavedajo pomena marketinškega komuniciranja in v te namene skrbno načrtujejo svoje aktivnosti marketinškega komuniciranja ter se trudijo ohranjati dober odnos s ciljnimi javnostmi. Pretežen del marketinških aktivnosti namenjajo osebni prodaji, to kot najpomembnejši. V zadnjem času skrbijo tudi za povečano pospeševanje prodaje svojih izdelkov. S tem je usklajen tudi proračun, ki ga namenjajo osebni prodaji. Kar dve tretjini celotnega proračuna je namenjenega temu. Posebej pozorno gradijo in usposabljajo svojo prodajno ekipo. Prodajni zastopniki so stimulativno nagrajevani in izjemno motivirani za delo, ki ga opravljajo. Podoba podjetja v javnosti je na visokem nivoju in blagovna znamka Schiedel dobro prepoznavna, tudi na račun oglaševanja, ki je v podjetju prav tako zelo pomembno. Največ rezerv ima podjetje v neposrednem trženju, ki bi ga bilo v prihodnosti vredno bolje izkoristiti.
Keywords: Komuniciranje, marketinško komuniciranje, ciljno občinstvo, cilji marketinškega komuniciranja, proračun, mediji, inštrumenti marketinškega komuniciranja, osebna prodaja, prodajno osebje, oglaševanje, odnosi z javnostmi, pospeševanje prodaje, neposredno trženje, merjenje učinkovitosti marketinškega komuniciranja, dimniki, podjetje Schiedel d.o.o., Prebold, koncern Schiedel.
Published: 14.10.2009; Views: 2517; Downloads: 455
.pdf Full text (4,50 MB)

3.
PREVZEMI IN ZDRUŽITVE PODJETIJ NA PRIMERU PREVZEMA MERKURJA S STRANI MERCATORJA
Mateja Titan, 2010, final seminar paper

Abstract: Zaradi globalizacije so prevzemi postali del vsakdanje poslovne prakse. Večina teorij predvideva pozitivne učinke, saj se poveča učinkovitost poslovanja podjetja, doseže sinergija v ekonomiji obsega, kar je posledica novih kombinacij prej ločenih podjetij ali zmanjševanja stroškov. Prevzemno podjetje pridobi določen delež lastninskih pravic (delež delnic) v prevzetem podjetju, kar mu zagotavlja kontrolni delež za odločilno vplivanje na poslovanje prevzetega podjetja. Katerokoli obliko prevzema je mogoče opraviti s plačili v denarju, z zadolžitvijo podjetja, z zamenjavo za delnice ali druge vrednostne papirje. O združitvi podjetij govorimo, kadar iz dveh ali več podjetij nastane eno samo. Izvedena mora biti v skladu z obstoječo zakonodajo. Znotraj združitev ločimo spojitve in pripojitve. Po uspešno opravljenem prevzemu po navadi pride tudi do združitve podjetij. Prevzemi in združitve vselej prinašajo spremembe in drugačne pristope k opravljanju nalog in doseganju skupnih ciljev. Prevzem mora biti ekonomsko upravičen, torej morata biti prevzemno in prevzeto podjetje po prevzemu vredni več kot vsako posamezno pred prevzemom. Glavna slabost združitev je samodejen prevzem vseh znanih in neznanih obveznosti prevzetega podjetja. Za uspešne združitve in prevzeme podjetij je potrebno narediti podroben poslovni načrt, oceniti vse elemente tržne, proizvodne, organizacijske in kadrovske narave, ki vplivajo na pričakovane donose in vrednost podjetja. Če bi Mercator prevzel Merkur, bi ta združitev podjetij prinesla precej priložnosti, ki bi še povečale pozitiven učinek prevzema. Mercator bi lahko dosegel svoj strateški cilj in postal največji trgovec v jugovzhodni Evropi. Hitrejša rast v podjetju bi prinesla boljše poslovne rezultate, trgovsko mrežo bi lahko posodabljali, vodenje strateške poslovne politike bi bilo lažje in dolgoročno bi se lahko maksimirala vrednost podjetja. Finančno in poslovno okrepljeni Mercator bi lahko še agresivneje nastopal na sedanjih in novih trgih s celovito zaključenim prodajnim programom. S skupnim nastopom na prodajnih trgih bi se zmanjšali stroški in povečala učinkovitost. Zmanjševalo bi se tudi poslovno tveganje. Z razširitvijo trgovske mreže, z novimi površinami in s skupnim nastopom novega podjetja na prodajnih trgih bi imeli koristi tudi potrošniki.
Keywords: ciljno podjetje, ponudba za porevzem, prevzem, pripojitev, združitev, spojitev, prijateljski prevzemi, sovražni prevzemi
Published: 16.11.2010; Views: 4622; Downloads: 663
.pdf Full text (271,43 KB)

4.
MANAGERSKI PREVZEMI PODJETIJ (NA PRIMERU PODJETJA X)
Jernej Cirar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Tematika diplomskega seminarja se mi je zdela vedno zanimiva, predvsem zaradi nenehne prisotnosti in aktualnosti teme v javnosti. Pomemben razlog za izbor pa je bila bližina konkretno predstavljenega primera. Prvi del diplomskega seminarja je posvečen teoriji prevzemov. Spoznamo različne oblike in vrste povezav prevzemov. Prav tako so predstavljeni motivi in razlogi ter financiranje managerskih prevzemov. V zaključnem delu sem predstavil praktičen primer prevzema, ki sem ga pred predstavitvijo temeljito raziskal, na koncu pa sem podal še subjektiven komentar na izpeljan postopek.
Keywords: managerski prevzem, ciljno podjetje, prevzemno podjetje, financiranje prevzemov.
Published: 13.12.2012; Views: 1358; Downloads: 164
.pdf Full text (3,95 MB)

5.
MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PODJETJU HENKEL
Tamara Furjan, 2014, master's thesis

Abstract: Dandanes je največji izziv za novodobna podjetja imeti dobro marketinško komuniciranje. Vsako podjetje se zaveda, da bo na konkurenčnem trgu uspešno le, če mu bo uspelo zadovoljiti potrebe kupcev in doseči čim večji dobiček. Potrebno je približati izdelke potrošnikom, jih prepričati v najboljšo kvaliteto in korist izdelka na trgu ter jih spodbuditi k samemu nakupu. V magistrski nalogi smo se osredotočili na marketinško komuniciranje v podjetju Henkel. Danes ni več le oglaševanje tisto, ki bi prinašalo informacije za porabnike, saj se sami odločajo o nakupu izdelka. Zato je še posebej pomembno, da podjetje sestavi dober načrt marketinškega komuniciranja, saj bo le tako lahko uspešno komuniciralo z ciljnim občinstvom in pridobilo lojalnost porabnikov.
Keywords: komuniciranje, marketinško komuniciranje, komunikacijski program, ciljno občinstvo, komunikacijski kanal, določitev marketinškega proračuna, mediji, oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnosi z javnostmi, osebna prodaja, neposredno trženje, promocijski splet, podjetje Henkel
Published: 08.10.2014; Views: 1163; Downloads: 341
.pdf Full text (2,02 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica