| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 182
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Management v zdravstvenih domovih za zagotavljanje kakovostne zdravstvene pomoči
Sanja Žeželj, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Danes je za nudenje kakovostne zdravstvene pomoči ključnega pomena management in ravnanje s človeškimi viri v zdravstvenih domovih. Pri doseganju maksimalne kakovosti organizacije in izvajanja storitve oziroma nudenja zdravstvene pomoči pacientom so pomembne tudi kompetence in lastnosti managerja, ki vodi zdravstveni dom, ter kompetence in lastnosti zaposlenih zdravnikov. Manager, ki vodi zdravstveni dom, mora imeti jasne cilje in dobro izdelano vizijo ter strategijo za doseganje kakovosti. Da se dosežejo zastavljeni cilji in strategije zdravstvenega doma, je zelo pomembno zaposliti pravo osebo na pravo mesto v pravem času. Zato je tudi ključnega pomena, kako se kandidate za zaposlitev točkuje in oceni.
Keywords: management, kakovost, lastnosti, cilji, vizije
Published in DKUM: 23.06.2022; Views: 153; Downloads: 15
.pdf Full text (2,63 MB)

2.
Percepcija psihologov o poklicni identiteti : magistrsko delo
Petra Vincetič, 2022, master's thesis

Abstract: Tekom dveh študij smo raziskali poklicno identiteto psihologov. Poklicna identiteta zajema samozaznane značilnosti, relevantne za poklic osebe. V prvi študiji, ki je bila replikacija, smo preučili, katere cilje so psihologi zaznavali kot izključne za psihološke intervencije, katere naloge so dojemali kot izključno psihološke ter katere naloge so videli kot deljene z drugimi strokovnjaki. To smo storili na podlagi vsebinske analize odgovorov 71 udeležencev na tri odprta vprašanja. Najpogosteje navedeni cilji so bili promocija spremembe, promocija blagostanja, izboljšanje posameznika, psihološko znanje, podpora posameznika, razrešitev stiske, razumevanje posameznika in medosebni odnosi. Najpogosteje navedene psihološke naloge so bile psihološka diagnostika, psihološko testiranje, psihološko svetovanje, psihoterapija in svetovanje. Kljub temu da navedeni cilji in naloge niso bili nujno edinstveno psihološki, smo jih interpretirali kot pomembne za psihologe in njihovo poklicno identiteto. V drugi študiji smo razvili nov Vprašalnik poklicne identitete psihologov. Vprašalnik je vseboval štiri dimenzije; Globalno identiteto, Kompetentnost, Pripadnost skupini psihologov in Edinstvenost. Na vzorcu 236 psihologov smo preverili psihometrične značilnosti vprašalnika. Končna faktorska struktura vprašalnika z 21 postavkami je bila jasna in je pojasnila pribl. 43 % variance. Vprašalnik je bil v celoti zanesljiv pri Cronbachovem α = ,86. Posamezne dimenzije so bile od nizko zanesljive pri Cronbachovem α = ,67 do visoko zanesljive pri Cronbachovem α = ,81. Preverili smo tudi povezanost med poklicno identiteto ter delovnim zadovoljstvom, ki sta se izkazala kot pomembno zmerno pozitivno povezana. Psihologi so v splošnem samoporočali močno poklicno identiteto ter visoko delovno zadovoljstvo.
Keywords: cilji psihološke intervencije, psihološke naloge, poklicna identiteta, delovno zadovoljstvo
Published in DKUM: 03.06.2022; Views: 150; Downloads: 22
.pdf Full text (1,99 MB)

3.
Delovanje NSA z vidika legitimnosti, legalnosti in moralnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Manca Hauptman, 2021, undergraduate thesis

Abstract: National Security Agency (v nadaljevanju NSA), po slovensko Agencija za nacionalno varnost, je največja obveščevalna služba Združenih držav Amerike. Agencija izvaja visoko specializirane tehnološke dejavnosti, s katerimi zbira obveščevalne podatke, ki jih pridobiva s pomočjo kibernetskih operacij in informacijskih tehnoloških sredstev ter jih oblikuje v informacije, pomembne za učinkovito zagotavljanje nacionalne varnosti pred grožnjami ameriškim vladnim informacijskim sistemom in ameriškim življenjskim interesom. National Security Agency se je leta 1952, na podlagi tajnega memoranduma, preoblikovala iz Varnostne agencije za oborožene sile (AFSA). Ker velja za tajno organizacijo, je njeno delovanje prikrito javnosti, zato do sedemdesetih let 20. stoletja organizacije javnost ni poznala. NSA je vladna organizacija, zato jo opredeljujemo kot zakonito organizacijo, ki bi morala pri izvajanju svojega dela spoštovati ustavo in zakone. Najpomembnejše bi moralo biti spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin prebivalcev Združenih držav Amerike. Kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin spodkopava legitimnost in moralnost delovanja NSA. Da bi NSA užival spoštovanje javnosti, bi si moral v večji meri prizadevati za legitimnost in moralnost svojega delovanja. Cilj NSA bi moral biti zagotavljanje nacionalne varnosti in spoštovanje prebivalstva oziroma vsakega posameznika.
Keywords: nacionalna varnost, Agencija za nacionalno varnost, cilji in naloge, Združene države Amerike, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.11.2021; Views: 256; Downloads: 28
.pdf Full text (463,19 KB)

4.
Oblikovanje in evalvacija modula razvijanja socialnih veščin za mlajše odrasle
Barbara Peras, 2021, master's thesis

Abstract: V pričujočem magistrskem delu smo proučevali program projektnega učenja mlajših odraslih ter oblikovali in evalvirali modul socialnih veščin za mlajše odrasle. V teoretičnem delu smo se dotaknili zgodovine projektnega učenja, opisali ciljno skupino in cilje programa ter kurikulum programa PUM-O. V osrednjem delu naloge smo teoretično predstavili teme oblikovanega modula socialnih veščin. Teme so bile: komunikacija, stres, strah, osebnost, motivacija in zaposlitev. Izbrali smo teme, za katere smo določili, da so pomembne za kakovosten osebnostni razvoj vsakega posameznika. Nato smo razložili še Herbartovo artikulacijo pouka, ker je bila le-ta podlaga za oblikovanje delavnic. Na koncu teoretičnega dela smo oblikovali "modul razvijanja socialnih kompetenc za mlajše odrasle", ki je namenjen prav udeležencem programa PUM-O. Modul je zasnovan v obliki dinamičnih, interaktivnih delavnic, saj smo želeli zagotoviti aktivno sodelovanje med udeleženci. V empiričnem delu naloge smo modul socialnih veščin za mlajše odrasle evalvirali iz treh zornih kotov. Ti so iz vidika visokošolskega učitelja, študenta in mentorjev programa PUM-O. Izvedli smo kvalitativno empirično raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo primerjali razlike o časovnem okviru delavnic, zanimivosti in nezanimivosti oziroma neučinkovitosti delavnic, ter mnenja o kvizu najhitrejša roka. S pomočjo raziskave smo želeli ugotoviti, ali opažamo razlike med odgovori mentorjev, visokošolskega učitelja in študenta. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da do razlik prihaja pri vsebinsko usmerjenih vprašanjih (časovni okvir delavnice in kviz 'hitra roka'), kjer mnenja mentorjev programa PUM-O odstopajo zaradi dolgoletnih izkušenj na področju izobraževanja mlajših odraslih. Glede na to, da širša javnost, predvsem študenti pedagoške smeri, ne pozna dovolj problematike mlajših odraslih, bi bilo zelo koristno, da bi študenti z udeleženci programa izvajali delavnice s področja poklicne identitete, osebnostne rasti in splošne poučenosti na fakulteti ali v prostorih programa PUM-O.
Keywords: PUM-O, projektno učenje, mlajši odrasli, evalvacija, socialne veščine, osebnost, cilji
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 340; Downloads: 55
.pdf Full text (1,57 MB)

5.
Trajnostni razvoj in družbena odgovornost v skupini Domel, d. d.
Darija Meolic, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu preučujemo trajnostni razvoj in družbeno odgovornost ter matriko marketinškega spleta v soodvisnosti le-teh skozi tri dimenzije trajnostnega razvoja oz. koncepta trojnega izida (angl. Triple Bottom Line). V teoretičnem delu se osredotočimo predvsem na opredelitve trajnostnega razvoja in naštejemo ter opišemo njegove globalne cilje, ki so bili sprejeti leta 2015 kot Agenda 2030. Kot pomemben del trajnostnega razvoja, predstavimo vse tri dimenzije koncepta trojnega izida. Ker sta trajnostni razvoj in družbena odgovornost povezana in enega brez drugega ni, se osredotočimo na opredelitve družbene odgovornosti, na njene koristi in konkurenčne prednosti ter opišemo na kakšne načine je lahko podjetje družbeno odgovorno v vseh treh dimenzijah koncepta trojnega izida, torej do družbe, okolja in gospodarstva. V teoretičnem delu magistrskega dela preučujemo opredelitve marketinga in marketinškega spleta 7 marketinških P-jev, katerega prikažemo tudi v obliki matrike. Teoretični del magistrskega dela nadgradimo ob primeru skupine Domel, d. d., ki je znana po tem, da stremi k trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti. Najpomembnejše vrednote skupine so ustvarjalnost in ambicioznost, odgovornost in gospodarnost, spoštovanje in sodelovanje, skrb za stranke in zaposlene ter pripadnost. V skupini Domel, d. d., te vrednote oživijo v vsakdanjem poslovanju in se izražajo v močni povezanosti z okolico, v skrbi za njene najšibkejše člane in v spoštovanju naravne dediščine. Poskušamo ugotoviti, na kakšne načine in s katerimi aktivnostmi skupina Domel, d. d. stremi k trajnostnemu razvoju, na kakšne načine izkazuje svojo druženo odgovornost in skrb do družbe, okolja ter gospodarstva. Oblikujemo marketinški splet 7 marketinških P-jev skupine Domel, d. d., in raziščemo kako skupina uporablja trajnostni razvoj in družbeno odgovornost kot marketinški pristop na svojem Facebook profilu. V magistrskem delu predstavimo zadrugo Mondragon kot primer dobre prakse in jo primerjamo s skupino Domel, d. d. Poskušamo ugotoviti katerim globalnim ciljem trajnostnega razvoja izbrana skupina sledi in kakšne koristi oz. konkurenčne prednosti prinaša družbena odgovornost podjetij.
Keywords: trajnostni razvoj, cilji trajnostnega razvoja, dimenzije trajnostnega razvoja, družbena odgovornost, marketing, marketinški splet
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 517; Downloads: 146
.pdf Full text (4,26 MB)

6.
Cilji za spremembo osebnosti in namerne spremembe v osebnosti pri študentih
Maruša Kekec, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu nas je zanimalo, kakšne cilje za spremembo osebnostnih lastnosti imajo študenti psihologije in kako se ti cilji povezujejo z njihovo samooceno osebnosti in oceno njihove osebnosti s strani pomembnih drugih. Zanimalo nas je tudi, ali se želijo posamezniki bolj spremeniti, če je samospoštovanje, samoučinkovitost ali psihično blagostanje nižje izraženo. Ugotoviti smo želeli, v kolikšni meri lahko s pomočjo intervencije za spodbujanje namernih sprememb v osebnosti udeleženci dosežejo želene spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih in kakšni so učinki sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju. Naš vzorec je zajemal 61 študentov, starih med 19 in 24 let, ki so izpolnili vprašalnike BFI, C-BFI, SPANE, SWLS, RPWB, SLCS-R in GSES. Vprašalnik BFI – bližnji je bil uporabljen za oceni osebnosti udeležencev s strani starša in prijatelja. Udeleženci so sodelovali v trimesečni intervenciji, katere namen je bil spodbuditi namerne spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih. Spremembe v izraženosti osebnostnih lastnosti med začetkom in koncem semestra smo preverili s pomočjo Wilcoxovega testa predznačnih rangov. Za preverjanje učinkov sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Ugotovili smo, da si udeleženci nižje izražene ekstravertnost, vestnost, sprejemljivost in odprtost želijo zvišati, višje izražen nevroticizem pa znižati. Posamezniki si želijo zvišati/znižati tiste osebnostne lastnosti, za katere so prijatelji ali starši ocenili, da so nizko/visoko izražene. Posamezniki z nižjim samospoštovanjem si želijo osebnostne lastnosti bolj spremeniti, medtem ko si bolj samoučinkoviti osebnostnih sprememb želijo v manjši meri. Osebnostno se želijo bolj spremeniti tisti posamezniki, ki so manj zadovoljni s svojim življenjem, doživljajo nižjo pozitivno in višjo negativno emocionalnost ter imajo nižje izraženo psihološko blagostanje. Naša trimesečna intervencija je bila učinkovita pri posameznikih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali zvišati ekstravertnost in znižati nevroticizem. Pri udeležencih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali vestnost, je med semestrom prišlo do učinka v obratno smer, saj se je izraženost znižala in ne zvišala. Znotraj subjektivnega blagostanja nismo ugotovili, da bi spremembe v osebnosti med semestrom pomembno napovedovale večjo porast v zadovoljstvu z življenjem. Medtem ko smo ugotovili, da zvišanje odprtosti med začetkom in koncem semestra napoveduje večji porast v psihološkem blagostanju v tem obdobju. Naša raziskava je prva tovrstna v našem okolju, in kaže, da si posamezniki želijo sprememb v osebnosti ter da so namerne spremembe v osebnosti mogoče. Poleg tega se kaže pozitiven učinek sprememb v osebnosti na psihološko blagostanje.
Keywords: cilji za spremembo osebnosti, namerne spremembe v osebnosti, samospoštovanje, samoučinkovitost, blagostanje
Published in DKUM: 21.01.2021; Views: 422; Downloads: 97
.pdf Full text (1,13 MB)

7.
FOKUSIRANJE NA KNJIŽEVNO OSEBO V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Helena Slameršak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomske naloge obravnava recepcijsko zmožnost otroka, natančneje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe v prvem triletju osnovne šole. Prva faza naloge zajema cilje mladinske književnosti in njihovo členitev. Glede na členitev ciljev se v nadaljevanju obravnava usmeri v drugi cilj mladinske književnosti, in sicer na procesno/funkcionalni cilj, z drugimi besedami na pridobivanje recepcijske zmožnosti od senzomotornega obdobja otrokovega razvoja vse tja do obdobja konkretnih logičnih operacij. V nadaljevanju se poglobi v razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe v različnih obdobjih in literarni teoriji le-te. Nato preveri, katere metode pomagajo pri razvijanju recepcijske zmožnosti književne osebe in se osredotoči na metodo fokusiranja za razvijanje zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književnih oseb. Ob koncu prvega dela diplomske naloge preveri še, kako učni načrt vodi učitelja v procesu zaznavanja književne osebe in kakšni so pričakovani rezultati ob koncu prvega triletja osnovne šole. V drugi fazi je zajeta evalvacija didaktičnega gradiva za prvo triletje iz zornega kota zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe. Uporabljeni so kriteriji za klasifikacijo didaktičnega gradiva, ki jih izpostavlja literarnorecepcijska metoda fokusiranja na književno osebo. Rezultati evalvacije so podkrepljeni s primeri, preglednico in z besedo. Zaključek diplomske naloge oblikuje sklep s potrditvami postavljenih hipotez.
Keywords: Cilji mladinske književnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe, literarna teorija književne osebe, učni načrt, metoda fokusiranja na književno osebo v prvem triletju osnovne šole.
Published in DKUM: 16.12.2020; Views: 409; Downloads: 25
.pdf Full text (2,65 MB)

8.
Usklajevanje interesov udeležencev podjetja pri izbiri politike podjetja
Samanta Gašparič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega projekta z naslovom Usklajevanje interesov udeležencev podjetja pri izbiri politike podjetja preučujemo usklajevanje interesov udeležencev podjetja, ki je ključnega pomena za uspešno določitev politike podjetja. Uspešno komuniciranje in dobro medsebojno pogajanje zaposlenih nekega podjetja imata pomembno in ključno vlogo, saj ljudje ves čas komunicirajo, se pogajajo in usklajujejo svoje interese, kar vpliva na razvoj in poslovanje podjetja. Znano je, da ima vsak udeleženec podjetja do podjetja določen interes, drugače ne bi bil udeleženec podjetja. To velja tako za notranje kot zunanje udeležence podjetja. Dobro usklajevanje interesov (predvsem ključnih) udeležencev podjetja je smiselno in uporabno predvsem pri izbiri politike podjetja, saj z njo lastniki podjetja določajo dolgoročne smernice njegovega razvoja. Ugotavljamo, da je samo z uspešno komunikacijo mogoče kakovostno uskladiti interese, kakor se tudi uspešno pogajati. V delu diplomskega projekta z naslovom Usklajevanje interesov udeležencev podjetja pri izbiri politike podjetja smo zato raziskali in preučili interesno usklajevanje vseh udeležencev podjetja. Teoretično smo raziskovano vsebino preučili v poglavjih 1–4, v katerih smo za uvodnimi opredelitvami pojasnili politiko podjetja, komunikacijo za usklajevanje interesov pri izbiri politike podjetja, pa tudi pomen pogajanj za usklajevanje interesov pri izbiri politike podjetja. Teoretična izhodišča smo preverili tudi praktično na primeru družinskega podjetja Tehnološki center Jakl, d. o. o. Raziskali smo predvsem pomen poslovne, verbalne in neverbalne komunikacije, pristope in načine pogajanj v preučevanem podjetju, s poudarkom na interesnem usklajevanju pri izbiri politike podjetja. S pomočjo zaposlenih preučevanega družinskega podjetja Tehnološki center Jakl, d. o. o. smo pridobili rezultate anketnega vprašalnika, ki smo jih analizirali, in zapisali sintezo tako pridobljenih spoznanj. Na podlagi pridobljenih rezultatov preučevanega podjetja smo na koncu izdelali še priporočila za prakso pri usklajevanju interesov pri izbiri politike podjetja.
Keywords: Interesno usklajevanje, politika podjetja, poslanstvo, smotri, temeljni cilji, komuniciranje, pogajanje, družinsko podjetje.
Published in DKUM: 26.10.2020; Views: 745; Downloads: 165
.pdf Full text (1,58 MB)

9.
Socialni cilji kot dejavnik medvrstniškega nasilja pri mladostnikih
Anja Mikl, 2020, master's thesis

Abstract: Otroci oz. učenci v obdobju šolanja preživijo bistveno več časa v šolskem okolju kot drugje, zaradi česa imajo te izkušnje kritično vlogo pri njihovem kognitivnem, socialnem in čustvenem razvoju. Izkušnja medvrstniškega nasilja za posameznika in šolsko okolje predstavlja neprijetno izkušnjo z možnimi negativnimi izidi. V obdobju mladostništva je medvrstniško nasilje velikokrat v strateški vlogi dokazovanja ali vzdrževanja posameznikovega socialnega statusa. Pomembno vlogo pri slednjem imajo prav socialni cilji, ki so eden izmed glavnih motivov za izvajanje medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo in pomen socialnih ciljev v kontekstu medvrstniškega nasilja. Končni vzorec je zajemal 2039 učencev višjih razredov 20 osnovnih in srednjih šol. Starost učencev je od 13 do 22 let (M = 15,48). Rezultati so pokazali, da učenci z visoko izraženimi socialnimi cilji po priljubljenosti v višji meri poročajo o izvajanju nasilnega vedenja. O večjem izvajanju slednjega, predvsem odnosnega medvrstniškega nasilja, so prav tako poročali učenci, ki so bili v primerjavi z drugimi bolj negotovi zaradi svojega socialnega statusa v vrstniški skupini. Prav tako smo preverili, ali se pojavljajo razlike pri učencih, ki imajo visoke cilje po priljubljenosti, a v vrstniški skupini niso prepoznani kot takšni (angl. wannnabes). Pokazalo se je, da ta skupina učencev poroča o višji stopnji viktimizacije, predvsem odnosni in besedni. Na podlagi tega lahko sklepamo, da gre za rizično skupino učencev, zaradi česa bi bilo smiselno pripraviti intervencije na skupinski ravni, ki smo jih predstavili v diskusiji. Rezultati analiz so prav tako pokazali, da osnovnošolci poročajo o višjih socialnih ciljih po priljubljenosti kot srednješolci. Pri preverjanju razlik med spoloma se je pokazalo, da fantje v večji meri poročajo o ciljih po priljubljenosti, medtem ko so dekleta v večji meri poročala o višjih socialnih ciljih po sprejetosti, prav tako so, v primerjavi z fanti, poročala o večji negotovosti zaradi svojega socialnega statusa. Rezultati raziskave nam lahko tako pomagajo bolje razumeti funkcijo nasilnega vedenja in k priljubljenosti usmerjenih vedenj v mreži vrstniških odnosov.
Keywords: socialni cilji, priljubljenost, sprejetost, negotovost zaradi socialnega statusa, mladostniki, vrstniški status, medvrstniško nasilje
Published in DKUM: 16.09.2020; Views: 742; Downloads: 123
.pdf Full text (713,06 KB)

10.
Vojaške implikacije razvoja skupnih vojaških zmogljivosti v okviru izpolnjevanja Helsinških ciljev do leta 2020+
Boštjan Peternelj, 2014, professional article

Abstract: Namen prispevka: Članek prikazuje pregled obstoječega in prihodnjega stanja razvoja skupnih vojaških zmogljivosti pod Helsinškimi cilji. V vsebini je prikazano tehnološko in organizacijsko povezovanje članic EU v okviru vojaškega sodelovanja v dveh ciklih razvoja vojaške integracije v Evropi. Pri tem povezovanju se članice EU poskušajo izogniti nepotrebnemu podvajanju vojaških zmogljivosti, vlog in nalog med EU in NATO. Metode: Splošne ugotovitve so prikazane z analizo vsebine in interpretacije primarnih in sekundarnih virov ter uporabo empirične metode. Empirična metoda je uporabljena za ekspertno ocenitev nadaljnjega razvoja skupnih vojaških zmogljivost po preteku roka za izvedbo dokumenta Helsinški cilji 2010 po letu 2010. Ugotovitve: Praktične ugotovitve v okviru pregleda obstoječega stanja v članku nam prikazujejo, da članice EU imajo izdelane nacionalne razvojne koncepte. V luči obrambnega povezovanja članic EU so se pokazali jasni obrisi dosedanjega koncepta razvoja skupnih vojaških zmogljivosti kot tudi zastoji načrtovanja in razvoja teh zmogljivosti. Zastoji so se pojavili, ne glede s krepitvijo tehničnega in organizacijskega sodelovanja v času evropske vojaške integracije. Razloge zanje najdemo pri dodatnih finančnih prihrankih, ki se ne glede v okviru krepitve in razvoja skupnih vojaških zmogljivosti lahko realizirajo skupni vojaški programi posodobitve v prihodnjem (drugem) ciklu razvoja skupnih vojaških zmogljivosti vseh članic EU do leta 2020+. Pri tem je najbolj pomembno strukturno in finančno sodelovanje vseh članic EU na vojaškem področju. Omejitve/uporabnost raziskave Glavne omejitve v raziskavi se nanašajo na izpolnjevanje skupnih zahtev, če bodo dejansko vse članice EU v prihodnje pristopile k aktivnejšemu združevanju vojaških zmogljivosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Izvirnost prispevka prikazuje članice EU, da intenzivno iščejo rešitve za nastalo situacijo v luči povečanega obrambnega sodelovanja. Članice EU za krepitev skupnih vojaških zmogljivosti iščejo skupne niše, s katerimi iščejo finančne prihranke v okviru krepitve, razvoja in načrtovanja skupnih vojaških zmogljivosti.
Keywords: EU, članice, vojaške zmogljivosti, EUBG, vojaški katalogi, Helsinški cilji
Published in DKUM: 29.04.2020; Views: 394; Downloads: 43
.pdf Full text (369,05 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica