SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
KONSOLIDACIJA STREŽNIŠKIH SISTEMOV NA SLOVENSKIH ŽELEZNICAH
Matjaž Strmšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Strežniški sistemi Slovenskih železnic so v zadnjih treh letih doživeli korenito prenovo v smislu zamenjave zastarele in dotrajane računalniške strojne opreme. Ves ta čas so se, z večanjem informacijske podpore poslovnim procesom dela, nabavljali tudi novi strežniki. Z rastjo informacijske podpore pa je sočasno naraščalo tudi samo število fizično postavljenih strežnikov, ki so gradili tradicionalno IT okolje. Tako je naraščala tudi potreba po večjem številu sistemskih administratorjev, potreba po večjem hlajenju, povečala se je poraba električne energije itd. Svetovni trend informacijske tehnologije je že nekaj časa konsolidacija strežniških sistemov podjetij. S hitrim razvojem strojne in programske opreme so se izboljšale tudi možnosti za konsolidacijo strežniških sistemov in podatkovnih centrov ter povezav med njimi. Eden od tipov konsolidacije strežniških sistemov je tudi virtualizacija, ki smo jo uporabili v lastnem prispevku v petem poglavju, z namenom, da bi zmanjšali nadaljnjo širitev tradicionalnega IT okolja.
Keywords: informacijska tehnologija, strežniki, centralizacija, konsolidacija, virtualizacija, diskovna polja
Published: 18.05.2009; Views: 2074; Downloads: 179
.pdf Full text (1,70 MB)

6.
MODEL ORGANIZACIJE STREŽNIKOV ZA POTREBE ZZZS
Milan Mastnak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Zagotavljanje zadostne ravni kakovosti storitev postaja ključnega pomena. Kakovost storitev ima, odvisno od okolja, posreden ali neposreden vpliv na finančne vire. V nalogi smo raziskali ali je moč razpršenost strežniških virov v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije organizirati na tak način, da bo uporabniška izkušnja sprejemljiva, stroški upravljanja, nadzora in delovanja pa čim nižji. Zelo močan vpliv na delovanje in uporabniško izkušnjo ima prostrano omrežje, ki strežniške vire povezuje. Zaradi razpršenosti lokacij Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je upravljanje in vzdrževanje strežnikov oteženo. Vse skupaj vpliva na stroške in kakovost poslovanja. Poleg tega so strežniki na oddaljenih lokacijah na koncu življenjske dobe in je sprememba nujno potrebna. Pri spremembi je potrebno rešiti osnovno dilemo: ali strežnike centralizirati ali pa jih enostavno zamenjati. Obe rešitvi imata svoje dobre in slabe strani. V nalogi smo pokazali, da je v trenutni situaciji enostavna zamenjava strežniških virov stroškovno še vedno najbolj ugodna, da pa lahko centralizacija v naslednjem obdobju prinese veliko koristi. Pogoj za to je občutno znižanje cen telekomunikacijskih storitev, ki se realno kaže z uvajanjem visokokakovostnih širokopasovnih tehnologij na celotnem področju Slovenije.
Keywords: Strežniki, Prostrano omrežje, Centralizacija strežnikov, ZZZS
Published: 21.10.2009; Views: 1362; Downloads: 114
.pdf Full text (10,59 MB)

7.
CENTRALIZACIJA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE KNJIŽNICE IVANA TAVČARJA ŠKOFJA LOKA IN PODRUŽNIC
Blaž Markelj, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga analizira možnosti centralizacije informacijskega sistema v javnem zavodu Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. V prvem delu je opisano in analizirano trenutno stanje informacijskega sistema v organizaciji. V nadaljevanju so predstavljeni načrt optimizacije in opisani koraki za postavitev strojne in programske opreme, ki bo omogočala upravljanje geografsko razdrobljenega sistema z ene lokacije. V zaključku je predstavljeno, kakšne bodo koristi centraliziranega informacijskega sistema za obravnavano organizacijo.
Keywords: informacijski sistemi centralizacija knjižnica Microsoft Server 2008 strežniki
Published: 07.01.2010; Views: 1913; Downloads: 193
.pdf Full text (1,66 MB)

8.
IZBOLJŠAVA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V PORODNIŠNICI LJUBLJANA
Marinka Vukadinović, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V zdravstvu se nenehno srečujemo s pomanjkanjem denarnih sredstev, saj je realizacija stroškov v primerjavi s planiranimi stroški vedno večja. Vodstva posameznih klinik v sklopu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana sprejemajo različne ukrepe z namenom obvladovanja stroškov poslovanja. Predvsem sprejemajo sanacijske ukrepe na področju akutne bolnišnične obravnave, cen zdravstvenih storitev, študentskega dela ter dežurnih služb. Sama sem zaposlena v lekarni Ginekološke klinike, kjer se vsakodnevno ukvarjam s pripravo in odpremo zdravil ter medicinskega materiala na posamezne oddelke. Menim, da je poslovna učinkovitost poleg sprejetih sanacijskih ukrepov v veliki meri odvisna tudi od uspešnosti in učinkovitosti materialnega poslovanja. Tako smo v diplomskem delu opredelili problematiko previsokih zalog, s katero se srečujemo na Ginekološki kliniki. Možnosti izboljšanja skladiščnega poslovanja vidimo v centralizaciji depojev zdravil in medicinskega materiala kot tudi v optimalnih naročilnih količinah (ONK) ob uporabi primernega sistema za kontrolo zalog. Določanje ONK za vse artikle, ki jih uporabljajo oddelki, bi bilo preveč zamudno, saj jih je bilo v času našega raziskovanja skupno kar 513 različnih vrst. Zato smo izpostavili pomembnost ABC in XYZ analize, s katero smo izločili tisti mali, a najbolj pomemben segment zdravil in medicinskega materiala. To je material, ki po ABC in XYZ analizi spada v skupino AX, za katero je značilno, da predstavlja največji delež porabe in ima konstantno porabo. Doseganje boljših ekonomskih učinkov v skladiščnem poslovanju vidimo predvsem v centralizaciji depojev ter v uporabi modela ONK na artiklih skupine AX. Na koncu diplomskega dela smo primerjali rezultate predlaganih izboljšav s trenutnim stanjem ter prikazali vpliv optimizacije na koeficient obračanja zalog in znižanje skupnih stroškov zalog.
Keywords: optimizacija zalog, stroški zalog, management zalog, dnevi vezave sredstev, koeficient obračanja zalog, centralizacija depojev
Published: 14.07.2011; Views: 1384; Downloads: 81
.pdf Full text (2,28 MB)

9.
LOGISTIČNA ANALIZA OSKRBE PLINSKIH JEKLENK PODJETJA INPLAN, D.O.O.
Rebeka Smolinger, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Podjetje Inplan d.o.o. se ukvarja z oskrbo gospodinjskih in tehničnih plinov na domu, s prodajo dodatne opreme in s servisom. Zaradi velikega povpraševanja se je podjetje začelo širiti tudi v notranjost Slovenije, kar pa je podjetje postavilo pred vprašanje, ali imeti samostojno centralno skladišče ali več decentraliziranih. Analizirati je bilo potrebno stroške skladiščenja in na drugi strani velike stroške transporta ter poiskati optimalno rešitev za dostavo plinskih jeklenk. V diplomskem delu je bil uporabljen konkretni primer v podjetju ter analizirane prednosti centraliziranih in decentraliziranih skladišč. Cilj diplomskega dela je, predstaviti obstoječe stanje v podjetju ter opredeliti skladiščne procese v njem. S pomočjo metode analiza in sinteza smo prišli do najugodnejše rešitve tako za podjetje kot tudi za potrošnike. Na osnovi rezultatov analize in diskusije smo ugotovili, da je za podjetje smotrnejša uporaba skladišča v okolici mesta Ljubljane kot pa vsakodnevna vožnja tja oz. v oddaljene kraje.
Keywords: Ključne besede: skladiščenje, oskrba blaga, transport, centralizacija in decentralizacija skladišča.
Published: 07.09.2012; Views: 1140; Downloads: 207
.pdf Full text (1,41 MB)

10.
OBLIKOVANJE TRGOVSKE BLAGOVNE ZNAMKE MERCATOR
Branka Zavec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V prvem delu teoretičnih izhodišč sem opredeljevala blagovno znamko, ki je kompleksen pojem. V hierarhiji izdelkov je po Kotlerju blagovna znamka na šesti ravni, kar pomeni, da jo obravnavamo kot poseben izdelek. Osnovnim značilnostim namreč dodamo določeno vrednost, ki ima zelo velik vpliv na potrošnike. Marketinški izvajalci morajo raziskati, kaj je tista vrednost, ki zadovoljuje tako fizične kot čustvene potrebe porabnikov, in šele nato oblikovati primerno strategijo. Razlikovati morajo med pričakovano in zaznano vrednostjo izdelka, tako bodo potem videli tudi bistvo blagovne znamke, ki je sicer skrito globoko pod vodo, upoštevajoč Davidsonove ledene gore. Blagovno znamko lahko tolmačimo glede na vstopne in izstopne dejavnike ter časovno utemeljitev, najbolj izstopajoča pa je »blagovna znamka kot sredstvo za prikaz identitete«. Pri tej gre za navade, vrednote in cilje, ki kažejo značilnosti podjetja. V ta namen je treba komuniciranje usmeriti tudi k zaposlenim, ki bi se naj vedli tako, kot to predstavlja blagovna znamka. Ker pa je posameznikove vrednote težko prilagajati, se lahko zgodi, da jih zaposleni začnejo igrati, kar bodo porabniki sigurno opazili. Delodajalci se takšnim problemom izognejo z zaposlovanjem tistih ljudi, katerih vrednote so skladne z vrednotami blagovne znamke. Za lažje razumevanje tega tolmačenja je Kapferer oblikoval t.i. prizmo identitete, ki je sestavljena iz fizičnosti izdelka, odnosa, refleksije, osebnosti, samopodobe ter kulture. Da bi ti elementi zaživeli, mora blagovna znamka vsebovati tudi ime, logotip, slogan, simbol in embalažo. Blagovne znamke lahko med drugim razvrščamo glede na lastnika, kamor spada blagovna znamka distributerja, t.j. trgovska blagovna znamka, ki je obravnavana v drugem delu teoretičnih izhodišč. Prvič se pojavi okrog leta 1870, ko se je par trgovcev odločilo z lastno blagovno znamko označiti predvsem osnovne trgovske izdelke, ki so jih prodajali. Skozi desetletja so se poskušali z različnimi strategijami uveljaviti na trgu, za najučinkovitejšo pa se je izkazala centralizacija, ki je pomenila manj prodajaln, vendar z zelo veliko prodajno površino. Motiv za uvedbo trgovske blagovne znamke je v prvi vrsti povečanje dobička, trgovci pa želijo povečati tudi ugled in prepoznavnost podjetja, s katerim bi si zagotovili lojalnost obstoječih kupcev in pridobivanje novih. Prvotna ciljna skupina so bili bolj cenovno občutljivi kupci, nato pa so trgovci spoznali, da ne morejo konkurirati le na podlagi cen in preusmerili pozornost na kakovost. Laaksonen je s kombinacijo teh dveh elementov opredelil štiri razvojne faze trgovske blagovne znamke, pri čemer se od najnižje pa do najvišje faze kakovost stopnjuje, z njo pa se povečuje tudi cena, vendar kljub temu ostaja toliko nižja, da zagotavlja cenovno konkurenčnost. Ker se trgovec v zadnji fazi popolnoma vključi v upravljanje lastne blagovne znamke, se spremeni njegov odnos do kupcev in do proizvajalcev. Slednji smatrajo trgovsko znamko kot grožnjo, saj jim odžira tržni delež. Pritožujejo se, da trgovci izkoriščajo svojo moč in izvajajo nepotreben pritisk. Pri proizvajalcih izsilijo boljše pogoje poslovanja, saj le-ti živijo v strahu, da jih bodo trgovska podjetja odpisala, kar bi pomenilo precejšnjo škodo predvsem za šibkejša proizvodna podjetja. Drugi problemi, ki se pojavljajo, so vse manjša diferenciacija izdelkov, kanibalizacija, prednost trgovcev, da razpolagajo s prodajnimi površinami, velika koncentracija trgovin, pa tudi prihod t.i. hard diskonterjev. Trgovci bodo morali pokazati, da so zmožni odgovornega delovanja, saj v nasprotnem primeru škodijo celotnemu gospodarstvu. V ta namen se je razvil t.i. category management, s katerim imajo vsi udeleženci enake možnosti za uspeh. Od ustanovitve leta 1949 pa do danes se je Mercator razvil v eno največjih in najuspešnejših trgovskih verig v Jugovzhodni Evropi. Leta 1999 so začeli uvajati projekt lastne blagovne znamke, ki se danes ponaša s certifikatom »Trusted Brand«, imajo pa tudi več
Keywords: prizma identitete, trgovska blagovna znamka, centralizacija, boj blagovnih znamk, upravljanje kategorij izdelkov, linije izdelkov
Published: 21.06.2012; Views: 2450; Downloads: 252
.pdf Full text (1,26 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica