| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Možnosti uporabe informacijsko - komunikacijskih sredstev v pravdnem postopku
Sara Vanovšek, 2018, master's thesis

Abstract: Danes nas v moderni družbi informacijsko-komunikacijska tehnologija spremlja na vsakem koraku, uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev jemljemo za samoumevno. Tako tudi na področju pravosodja ni nobene razlike in je zato z vse hitrejšim razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, ta prodrla tudi na področje delovanja sodišč. Pravdni postopek je v Sloveniji urejen z Zakonom o pravdnem postopku, v okviru katerega zasledimo tudi določbe, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev v pravdnem postopku. Informacijsko-komunikacijsko tehnologijo lahko v okviru pravdnega postopka uporabimo v primeru vlaganja vlog na sodišče, pri čemer lahko to storimo elektronsko, sodišča lahko izrabijo tehnologijo kot pripomoček, s katerim ustvarijo elektronski zapisnik ali pa izvajajo dokaze s pomočjo videokonference. Sodišča lahko v postopkih (v primeru nepristojnosti, nudenja pravne pomoči in v postopkih s pravnimi sredstvi) med seboj komunicirajo elektronsko. Sodišče lahko na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku opravlja vročanje pisanj s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Prav tako pa lahko sodišča uporabijo tehnologijo pri svojih končnih odločitvah in jih izdajo v elektronski obliki. S sprejetjem novele E Zakona o pravdnem postopku, pa je v določbe zakona prišlo tudi kar nekaj novosti, ki vlogo informacijsko-komunikacijske tehnologije še povečujejo oziroma ji dajejo še večji pomen, res pa je, da bo potrebno sedaj v praksi oblikovati sistem, ki bo lahko uresničil večjo (popolno) informatizacijo pravdnega postopka. S primerjavo slovenskih in avstrijskih določb, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev, njuna podobnost ne preseneča, saj se je slovenska pravna ureditev v veliki meri zgledovala po avstrijski ureditvi.
Keywords: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, center za informatiko, e-sodstvo, elektronsko poslovanje, elektronski podpis, ZPP-E, videokonferenca, Avstrija.
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 997; Downloads: 122
.pdf Full text (765,89 KB)

2.
Uporaba (prednosti in slabosti) elektronske zemljiške knjige v praksi
Maja Miklič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v času napredne informacijske tehnologije, ko je pretok informacij velik, skoraj neomejen. Dostop do razno raznih informacij je lažji kot kadarkoli prej, predvsem po zaslugi internetne tehnologije, ki nudi povezavo in interakcijo med ljudmi na način, kot ga doslej še ni bilo. Po zaslugi interneta, ki spreminja svet v globalno vas se spreminja način razmišljanja ljudi. Odpira se nov virtualni svet v katerem je vse mogoče in v katerem imamo dostop do neomejenih količin podatkov. Uporaba interneta in pridobivanje podatkov na način, kot ga le-ta omogoča je postala uporabnikom samoumeven in vedno na razpolago. V diplomski nalogi bom prikazala kako informacijska tehnologija vpliva na razvoj in informatizacijo Zemljiške knjige in zemljiškoknjižnega prava. Z mesecem majem, leta 2011 so se začela uporabljati spremenjena pravila Zakona o zemljiški knjigi. Eden izmed poglavitnih namenov novele ZZK-1C je bila celovita informatizacija vseh poslovnih procesov v zvezi z odločanjem o vpisih v zemljiško knjigo oziroma racionalizacija poslovanja zemljiškoknjižnega sodišča (informatizacija glavne knjige). Z novelo ZZK-1C so se temeljito spremenila nekatera do sedaj veljavna pravila zemljiškoknjižnega postopka in pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava. Živimo v času napredne informacijske tehnologije, ko je pretok informacij velik. Stari način vodenja zemljiške knjige je povozil čas, in na mestu je bilo, da se je tudi zemljiškoknjižno področje posodobilo, informatiziralo, tako kot so se pred njim že mnoga druga pravna področja. Zemljiškoknjižno pravo v Sloveniji velja za zelo ustaljeno področje, ki ga do leta 2011 niso pretresale velike spremembe in kot se za tako normirano pravno področje spodobi, je nov zakon temeljito posegel v omenjeno področje. Poleg vseh prednosti, ki jih prinaša tako napreden in sofisticiran informacijski sistem je ta hkrati prinesel tudi nove probleme in izzive. Z zemljiško knjigo se slej ko prej sreča vsak državljan, vsaj enkrat v življenju, mnogi povprečni (registrirani) uporabniki so mnenja, da je bila prejšnja ureditev preprostejša, sestava zemljiškoknjižnih izpiskov z listi A, B, C preglednejša in predvsem uporabnikom prijaznejša. Niso bile redke kritike, da se povprečni uporabnik v elektronski zemljiški knjigi (v nadaljevanju e-ZK), ki je začela delovati 1. maja 2011 ni znašel najbolje, saj je novela ZZK-1C ukinila vsem dobro znano sestavo zemljiške knjige. Na tem mestu izpostavljam, da so uporabniku zemljiške knjige na voljo zelo dobrodošla pojasnila k zakonu o zemljiški knjigi prof. Matjaža Tratnika in prof. Dr Renata Vrenčurja, nadalje uvodna pojasnila k ZZK-1 dr. Nine Plavšak. Nova ureditev predstavlja in uvaja veliko novosti na področju zemljiškoknjižnega prava, menim, da predvsem za mlajšo, informacijski tehnologiji naklonjeno generacijo, prav gotovo večino pozitivnih in zelo dobrodošlih. Sistem je odprt zelo širokemu krogu ljudi, ter od njih terja primerno informacijsko opremljenost in znanje. V diplomski nalogi se bom osredotočila na sam informacijski sistem ter predstavila širši vpogled v delo z nepremičninami, ki ga digitalna doba nudi. Na spletu lahko danes najdemo veliko različnih portalov, ki nudijo podatke o nepremičninah. Samo iskanje teh informacij je v veliki večini brezplačno, od uporabnika se zahteva le, da se registrira z uporabniškim imenom in geslom. Danes je na voljo veliko inštrumentov s katerimi se pridobi vpogled na trg nepremičnin. Razni spletni portali so uporabniku v veliko pomoč pri pridobivanju podatkov o nepremičninah, nekateri so tehnološko zelo dovršeni. Zemljiška knjiga kljub vsemu ostaja zlata krona zemljiškoknjižnega prava in kot taka edina zanesljiva in kredibilna evidenca, ki pa je v koraku s časom oziroma tehnološkim razvojem. Elektronska zemljiška knjiga zasleduje svoj namen in na podlagi sprememb in dopolnitev nadalje zasluženo nosi ime javna, morda bolj kot kadarkoli doslej.
Keywords: : elektronska zemljiška knjiga, ZZK-1C, Center za informatiko, e-sodstvo, spletni portal.
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1550; Downloads: 170
.pdf Full text (614,56 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica