Search the digital library catalog

Abstract: Diplomska naloga obravnava sodelovanje med vrtcem in centrom za duševno zdravje otrok in mladostnikov. V teoretičnem delu so predstavljeni zakonodajni okviri, kurikularne usmeritve ter značilnosti delovanja vrtca, centra za zgodnjo obravnavo in centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Empirični del temelji na kombinaciji kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja. V prvem delu smo z intervjuji s strokovnimi delavkami vrtca preučili izkušnje in zaznave sodelovanja, v drugem pa z anketnim vprašalnikom med več vrtci preverili pogostost, kakovost in zadovoljstvo sodelovanja med vrtcem in centrom za duševno zdravje. Na podlagi rezultatov smo z namenom doseči čim bolj usklajeno podporo otrokom oblikovali usmeritve za izboljšanje sodelovanja med vrtci in centri za duševno zdravje.
Keywords: predšolska vzgoja, center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, sodelovanje, duševne motnje, duševne težave
Published in DKUM: 07.01.2026; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,07 MB)

Abstract: Delo obravnava varnost in zdravje pri delu v VDC Polž Maribor med zaposlenimi s poudarkom na fizičnih ter psihosocialnih tveganjih, varnostni klimi, usposobljenosti in podpori vodenja. Podatki zaposlenih (N = 50; 86 % žensk; M_starost = 45,7 leta; M_staž = 9,2 leta) kažejo zmerno izpostavljenost fizičnim tveganjem (M = 2,81/5) ob hkrati visoko ocenjeni usposobljenosti (M = 4,61) in razpoložljivosti ter uporabi osebne zaščitne opreme (M = 4,69). Varnostna klima je pozitivna (M = 3,87), zaznana avtonomija (M = 4,14), podpora nadrejenih (M = 4,24) in splošno zadovoljstvo z delom (M = 4,38) so visoki, občutka preobremenjenosti in delovne negotovosti pa nizka (M = 1,72; M = 1,89). Kljub temu približno petina zaposlenih poroča o pogostem stresu ali znakih izgorelosti (≈ 22 %), med najpogostejšimi izzivi pa se pojavljajo dvigovanje bremen, pomanjkanje časa za odmore in čustvena obremenitev pri delu z uporabniki (pretežno srednje izraženo). Sklepno rezultati nakazujejo, da so programi usposabljanja in OZO močna stran sistema, dodatni napredek pa je smiselno usmeriti v ergonomijo (rokovanje z bremeni), organizacijo odmorov ter kadrovsko in supervizijsko podporo z utrjevanjem učeče se varnostne kulture ter odprte komunikacije za zmanjšanje preostalih tveganj.
Keywords: varnost pri delu, zdravje pri delu, varstveno-delovni center, varnost in zdravje zaposlenih na delovnem mestu.
Published in DKUM: 28.11.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,51 MB)

Abstract: Gasilski dom kot središče družbenega življenja v Gorišnici Prostovoljna gasilska društva na podeželju, ki imajo lastne gasilske domove, predstavljajo ključno povezavo v lokalnih skupnostih, saj zagotavljajo nujne storitve zaščite življenj in premoženja ter preprečevanja širjenja požarov, predvsem pa služijo kot prostor druženja. Hibridna arhitektura, ki združuje gasilski dom s skupnimi medgeneracijskimi prostori in stanovanji, lahko prinese številne prednosti lokalni skupnosti. Takšen pristop lahko poveča učinkovitost rabe zemljišča, zmanjša stroške gradnje in zagotavlja različne dejavnosti znotraj iste stavbe. To ustvarja okolje, kjer lahko ljudje vseh starosti komunicirajo in izmenjujejo izkušnje, kar pa pomembno prispeva k občutku skupnosti in spodbuja socialno kohezijo. Cilj projekta je prispevati k pozitivnemu razvoju vasi in središča kraja preko inovativnih arhitekturnih rešitev. Projekt bo služil kot primer dobre prakse, ki prikazuje, kako lahko programska hibridna arhitektura v manjših naseljih učinkovito zadosti različnim potrebam skupnosti znotraj enotne arhitekturne rešitve ter spodbuja družbeno povezanost in trajnostni razvoj lokalnega okolja. Prav tako pa rešuje stanovanjsko problematiko mladih in zrelih odraslih.
Keywords: Gasilski dom, Medgeneracijski center, začetna stanovanja, oskrbovana stanovanja, Gorišnica, Gasilci, Hibridna arhitektura, programski hibrid
Published in DKUM: 04.11.2025; Views: 0; Downloads: 108
Full text (270,77 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali, kako nezdravstveni kader v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ocenjuje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter katere dejavnike zaznavajo kot ključne pri tem procesu. Izhajali smo iz potrebe po bolj celostnem razumevanju delovnih pogojev zaposlenih v podpornih službah zdravstva, ki pogosto ostajajo v ozadju analiz kadrovskih politik. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih pri usklajevanju dela in zasebnega življenja ter kako visoko zadovoljstvo izražajo anketirani glede možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Analizirali smo vpliv delovnega časa, skrbstvenih obveznosti (do otrok in starejših), fleksibilnosti delovnega mesta, odnosov s sodelavci ter obsega dela preko polnega delovnega časa. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi s pomočjo anketnega vprašalnika; rezultati so bili obdelani s statističnimi analizami. Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik med analiziranimi skupinami glede ocene zadovoljstva, kar nakazuje, da določeni dejavniki, kot so odnosi med sodelavci, fleksibilnost in možnost dela na daljavo, predstavljajo univerzalno pomembne vrednote v delovnem okolju. Skrbstvene obveznosti, dolžina delovnega časa in delo med vikendi so bili zaznani kot primerljivo zahtevni ne glede na specifične okoliščine, kar potrjuje pomen zaznane pravičnosti, avtonomije in organizacijske podpore. Magistrsko delo prispeva k razumevanju kompleksnosti usklajevanja življenjskih vlog med nezdravstvenimi delavci v UKCL in poudarja pomen prilagodljivih kadrovskih politik. Na podlagi ugotovitev priporočamo, da organizacija uvede več fleksibilnosti v razporeditvi dela, da več pozornost nameni krepitvi kakovostnih medosebnih odnosov ter redno spremlja subjektivno doživljanje obremenitev, saj je prav psihološki vidik tisti, ki v veliki meri oblikuje zadovoljstvo zaposlenih.
Keywords: usklajevanje, poklicno življenje, zasebno življenje, nezdravstveni kader, Univerzitetni klinični center Ljubljana.
Published in DKUM: 17.10.2025; Views: 0; Downloads: 18
Full text (1,15 MB)

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana analiza voznega parka poštno logističnega centra Maribor z vidika izkoriščenosti vozil, porabe goriva in stroškov vzdrževanja. Analiza izkoriščenosti in porabe goriva je bila izvedena za obdobje od 1. 7. 2024 do 31. 12. 2024, medtem ko so bili stroški vzdrževanja zajeti za celotno leto 2024. Osrednji problem, ki ga naloga naslavlja, so visoki stroški obratovanja in neenakomerna izkoriščenost vozil, kar pomembno vpliva na učinkovitost in stroškovno uspešnost podjetja. V raziskavi so bili zbrani in obdelani podatki o številu dni uporabe tovornih vozil, dnevi inventarnih avtodni, prevoženih kilometrih, skupni porabi goriva, stroških materiala in stroških vzdrževanja. Na podlagi teh podatkov je bila izvedena primerjalna analiza med vozili različnih nosilnosti in starosti, ki je omogočila izračun kazalnikov izkoriščenosti, povprečne porabe goriva in skupnih stroškov vzdrževanja. Rezultati analize so pokazali opazna odstopanja med vozili, tako v smislu izkoriščenosti kot tudi porabe in stroškov, kar nakazuje na potrebo po nadaljnjem spremljanju, optimizaciji in posodobitvi voznega parka. V zaključku so podani predlogi za izboljšanje ekonomičnosti, kot so redno spremljanje ključnih kazalnikov, uvajanje energetsko varčnejših vozil, optimizacija načrtovanja servisnih posegov in učinkovitejša razporeditev vozil glede na dejanske potrebe prevoza.
Keywords: vozni park, izkoriščenost vozil, poraba goriva, stroški vzdrževanja, poštni logistični center Maribor
Published in DKUM: 09.10.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (1,58 MB)