1. Problematika določanja davčnih osnov v posebnih primerihMaja Goltes, 2016, master's thesis Abstract: Problematika odmere davka v posebnih primerih obravnava postopke, ko lahko davčni organ v davčno inšpekcijskem nadzoru ugotavlja davčno osnovo s cenitvijo davčne osnove. Cenitev davčne osnove je poseben ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva in pridobivajo dokazi, ki so pomembni za preučevanje in ugotavljanje poslovnih dogodkov v preteklosti, na podlagi katerih davčni organ lahko določi verjetno davčno osnovo. Oceno davčne osnove lahko opravi davčni organ potem, ko so izčrpana vsa druga razpoložljiva sredstva in informacije, da bi se ugotovila dejanska davčna osnova za obdavčenje. Če davčni organ ugotovi da podatki, listine in davčne napovedi, ki jih je predložil zavezanec za davek ne ustrezajo dejanskemu stanju, se davčna osnova in odmera davka lahko ugotavljata s cenitvijo davčne osnove. Pri ugotavljanju davčne osnove z oceno mora biti izpolnjen vsaj eden izmed predpisanih pogojev po določilih 68. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki je edina pravna podlaga, ki določa v katerih primerih davčni organ lahko ugotovi predmet obdavčitve z oceno davčne osnove in na tej podlagi odmeri davek. Postopek cenitve davčne osnove je izjema, kjer je zakonodajalec kot merilo za oceno davčne osnove določil verjetnost, ter s tem pooblastil davčni organ, da lahko odstopa od temeljnega načela davčnega procesnega prava – načela materialne resnice. ZDavP-2 ne določa metod ocene davčne osnove, ravno tako jih ne določa noben drug zakon. Davčni organ ima v okviru diskrecijske pravice v ugotovitvenem postopku možnost izbrati eno ali več metod cenitve davčne osnove, zavezanec za davek pa ne more vplivati ali sodelovati pri izboru metode ocene davčne osnove. Pri dokazovanju dejstev, ki bi mu znižala verjetno davčno osnovo, ima zavezanec za davek možnost dokazovanja le z listinskimi dokazi. To ga v inšpekcijskem postopku ocene davčne osnove nekako postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi z davčnim organom. Pravna varnost zavezancev za davek bi lahko bila višja s spremembami na zakonodajnem in sodnem področju.
Keywords: odmera davka v posebnih primerih, cenitev, zavezanec za davek, davčni nadzor, metoda cenitve davčne osnove, davčna načela, listinski dokazi, pravna varnost.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2140; Downloads: 228
 Full text (991,99 KB) |
2. Postopek odmere davka v primeru premoženja nepojasnjenega izvoraSara Lipovšek, 2015, undergraduate thesis Abstract: Cilj instituta prijave premoženja in odmere davka od nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb je predvsem zmanjšanje obsega davčnih utaj, ki se v zadnjih letih pojavljajo na področju plačevanja davkov od dohodkov oz.dohodnine.
Načelo davčne pravičnosti je najpomembnejše načelo davčnega prava, v skladu s katerim naj bi davek plačevali vsi, ki so ekonomsko sposobni (primerno njihovi ekonomski moči).
V smislu uresničevanja zgoraj navedenega načela je bil v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku − novela 2G (Uradni list RS, št. 111/13) dodan nov, 68. a člen (odmera davka od nenapovedanih dohodkov), s katerim se posebej ureja cenitveni postopek v primeru, če sredstva davčnega zavezanca – fizične osebe precej presegajo dohodke, ki jih je ta za isto obdobje napovedal davčnemu organu.
Zakonski poudarek je v precejšnjem nesorazmerju med vrednostjo sredstev za privatno potrošnjo, s katerimi zavezanec razpolaga, in pojasnjenimi dohodki davčnega zavezanca, ki utemeljeno pričajo o precejšnjih davčnih utajah v preteklosti, zato z vidika enake obravnave davčnih zavezancev ni primerno niti sprejemljivo, da se takega zavezanca obravnava na enak način kot davčnega zavezanca, ki spoštuje pravni red. Iz teh razlogov je bila uvedena davčna stopnja v višini 70 %.
Postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov pri fizičnih osebah se lahko uvede za obdobje desetih let pred letom, v katerem je bil postopek uveden.
Kot pomoč pri ugotovitvi dejanskega razkoraka davčni organ uporablja institut prijave premoženja, predpisan v 69. členu ZDavP-2. Davčni organ sme zahtevati od davčnega zavezanca – fizične osebe, da predloži prijavo premoženja v primeru, če najprej sam zbere podatke o obsegu sredstev za zasebno potrošnjo, s katerimi je zavezanec v določenem obdobju razpolagal, ter podatke o zavezančevih obdavčljivih in neobdavčljivih dohodkih in ugotovi precejšnje nesorazmerje. Zavezanca za davek pa se ne pozove le k prijavi premoženja, temveč tudi k prijavi virov tega premoženja; torej tudi dohodkov in prejemkov, od katerih se davek ne plačuje.
Keywords: davčna načela, cenitev davčne osnove, 68.a člen ZDavP-2, prijava premoženja, nenapovedani dohodki, metode cenitve davčne osnove
Published in DKUM: 02.11.2015; Views: 2962; Downloads: 289
Full text (822,97 KB) |
3. PREISKOVANJE NEPRAVILNOSTI PRI PRIJAVI PREMOŽENJA IN OBRNJENO DOKAZNO BREMETomaž Kuralt, 2013, master's thesis Abstract: Raziskoval sem različne vidike projekta Prijava premoženja, ki ga izvaja Davčna uprava Republike Slovenije. Postopek davčnega nadzora pri tem projektu je opisan na razumljiv način, da lahko bralec dobi občutek, za kako zapleten in poseben postopek gre. Kljub temu da je pravna podlaga strnjena zgolj v dveh členih, je vodja projekta s smiselno uporabo zakonodaje izpeljal zakonit in učinkovit postopek za preprečevanje davčnih utaj s področja davka od dohodka. Preseneča pa je ugotovitev, da davčni zavezanci v postopkih posebne odmere davka fizičnih oseb niso inkriminirani. Zelo podobne ali celo enake postopke poznajo tudi ostale evropske države, vendar s to razliko, da so sankcije veliko strožje. S podrobno analizo zapisnikov in odločb davčnega organa so bili ugotovljeni zanimivi statistični in vsebinski vidiki davčnih postopkov. Analiza celotne sodne prakse s področja Prijave premoženja pa ponuja odgovore na večino spornih vprašanj.
Keywords: DURS, posebna odmera davka fizičnih oseb, Prijava premoženja, davčna preiskava, cenitev davčne osnove, obrnjeno dokazno breme, sodna praksa
Published in DKUM: 30.08.2013; Views: 2240; Downloads: 435
Full text (1,18 MB) |
4. CENITEV DAVČNE OSNOVE NEPOJASNJENIH DOHODKOV FIZIČNE OSEBEMatija Maučec, 2012, master's thesis Abstract: Cenitev davčne osnove fizične osebe je specifični ugotovitveni davčni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva in okoliščine, ki omogočajo davčnemu organu, da določi s pomočjo izbrane metode verjetno davčno osnovo, na osnovi katere odmeri davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Sama zakonska podlaga za cenitev davčne osnove fizične osebe je določena v petem odstavku 68. člena ZDavP-2 kot samostojna določba in je hkrati edina zakonska podlaga za to vrsto odmere davka v posebnih primerih, v katerih se prepletajo tako materialne kot procesne določbe. Davčni organ lahko odmerja davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 pod pogojem, če je seznanjen s precejšnjim nesorazmerjem med zavezančevim premoženjem, sredstvi ali porabo sredstev in njegovimi napovedanimi dohodki pri določeni fizični osebi. Da bi davčni organ lahko izpolnil navedeni zakonsko predpisani pogoj, mora uvesti pred samim davčnim postopkom eno izmed vrst davčnega nadzora, to je davčno preiskavo, v kateri ugotavlja obstoj pogoja »precej« tudi s pomočjo Poziva za prijavo premoženja, določenega v 69. členu ZDavP-2, ki predstavlja sredstvo oz. instrument za pravno podlago odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Če davčni organ ugotovi v davčni preiskavi obstoj pogoja precej (ali če ga ne ugotovi), uvede (ali ne uvede) davčni nadzor davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, v katerem s pomočjo izbrane metode ugotavlja obstoj (ali neobstoj) davčne osnove in na taki osnovi odmerja davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Sama določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 predstavlja sredstvo, katerega namen bi naj bila dosledna izpeljava načela enakosti in pravičnosti obdavčitve ter načela plačila davka skladno z ekonomsko močjo zavezanca za davek.
Keywords: Cenitev, davčni zavezanec – fizična oseba, davčna osnova, davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, davčna načela, davčna preiskava, davčni nadzor, davčni nadzor davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, metode cenitve davčne osnove.
Published in DKUM: 02.04.2012; Views: 5353; Downloads: 884
Full text (1,06 MB) |
