Search the digital library catalog

Abstract: V današnjem konkurenčnem poslovnem okolju postaja natančno razumevanje stroškov ključnega pomena za učinkovito odločanje in dolgoročno uspešnost podjetja. Metode obračunavanja stroškov računovodstvu omogočajo vpogled v porabo virov in pomagajo pri določanju stroškovnih cen, optimizaciji procesov ter doseganju večje stroškovne učinkovitosti. Namen magistrskega dela je bil preučiti in primerjati tri metode stroškovnega računovodstva – tradicionalno metodo, ABC metodo (obračunavanje stroškov na podlagi aktivnosti; angl. activity based costing method) ter TDABC metodo (časovno vodeno obračunavanje stroškov na podlagi aktivnosti; angl. time-driven activity based costing method) ter oceniti njihovo uporabnost v praksi na primeru proizvodnega podjetja X. V drugem poglavju so predstavljeni teoretični pojmi, ki predstavljajo temelj za razumevanje stroškovnega računovodstva ter metod, uporabljenih pri izračunavanju, ter sestavine stroškovne cene. Sestavine stroškovne cene so za namene zunanjega računovodskega poročanja določene s SRS (Slovenski računovodski standardi). V SRS-jih iz leta 2016 so bile predpisane štiri možnosti vrednotenja izdelkov, in sicer možnost vrednotenja izdelkov po lastni ceni, vrednotenje izdelkov po zoženi lastni ceni, vrednotenje izdelkov po proizvajalnih stroških ter metoda vrednotenja izdelkov po spremenljivih stroških. V tretjem poglavju magistrskega dela smo predstavili in analizirali tradicionalne metode porazdeljevanja splošnih stroškov, ABC in TDABC metodo. Tradicionalne metode imajo pomembne pomanjkljivosti, kot so prekomerno posploševanje stroškov in manjša prilagodljivost na kompleksne poslovne procese, kar lahko vodi do napačnih odločitev glede stroškov in cen. Vendar kljub številnim pomanjkljivostim zaradi svoje preprostosti oz. enostavnosti ostajajo priljubljene med podjetji. Uvedba ABC metode je bila razvidno nizka zaradi njene kompleksnosti in predragega uvajanja. Kljub velikim težavam uvajanja ABC metode v podjetja v zadnjih 30 letih ostaja njena različica TDABC metoda večinoma neznana v poslovnem okolju. Razlog za to je, da TDABC metoda pripomore k lažjemu in hitrejšemu razporejanju stroškov na izdelke, kadar je čas glavni dejavnik stroškov. V obratnem primeru, kjer čas ni glavni dejavnik stroškov (predvsem v proizvodnih podjetjih), se je pokazalo, da lahko poenostavitve, značilne za TDABC metodo, v določenih okoliščinah vodijo k manjši natančnosti. V četrtem poglavju magistrskega dela je predstavljen izračun stroškovne cene izdelkov po posameznih metodah in njihova primerjava na primeru podjetja X. Uspešno smo implementirali tradicionalno metodo in ABC metodo. TDABC metodo smo implementirali le deloma, zaradi nezmožnosti določitve časa po izdelkih za nabavo in splošne službe. V magistrskem delu smo si zastavili 3 hipoteze. H1: Implementacija ABC metode omogoči podjetju X natančnejše prerazporejanje stroškov po posameznih izdelkih v primerjavi s tradicionalno metodo porazdelitve stroškov v podjetju X. H2: Implementacija TDABC metode v podjetju X omogoči podjetju natančnejše prerazporejanje stroškov po posameznih izdelkih v primerjavi z ABC metodo v podjetju X. H3: Implementacija sodobnejših metod (ABC metode in TDABC metode) dolgoročno prinese več koristi podjetju X zaradi natančnejšega prerazporejanje stroškov po posameznih izdelkih, ki jih podjetje proizvaja. Hipotezi H1 in H3 smo potrdili, medtem ko hipotezo H2 nismo niti potrdili niti ovrgli zaradi razloga pomanjkanja podatkov.
Keywords: Stroškovno računovodstvo, kalkuliranje, ABC metoda, TDABC metoda, tradicionalne metode, stroškovna cena, metode porazdeljevanja stroškov.
Published in DKUM: 06.01.2026; Views: 0; Downloads: 2
Full text (4,93 MB)

Abstract: Predšolska vzgoja predstavlja temeljno obdobje razvoja otroka, ki je osnova za otrokovo prihodnost. Prinaša številne dolgoročne koristi, kot so razvoj samostojnosti, samozavesti, empatije, strpnosti in ustvarjalnosti. Otrokom zagotavlja varno in spodbudno okolje za celostni razvoj, pridobivanje izkušenj, znanja in spretnosti. Poudarek je na kakovostnih socialnih odnosih, sodelovanju in razumevanju družbenih vrednot. Vrtci se uvrščajo med javne zavode, zato smo v prvem delu magistrske naloge opisali in razložili vrste in pomen zavodov. Spoznali smo različne vrste predšolske vzgoje, njene cilje in pravno podlago za njihovo delovanje. Predstavili smo sistem javnih financ v Sloveniji in pomen javnega sektorja. Pomena vključenosti otrok v vrtec se zavedajo tudi države Evropske unije, saj s svojo politiko želijo doseči skupni cilj s 96 % vključenostjo otrok od 3 do 6 let, oziroma do vstopa v šolo. Pomembnost vlaganja v predšolsko vzgojo je prikazana s Heckmanovo krivuljo. Financiranje predšolske vzgoje je v Sloveniji podobno kot v izbranih evropskih državah. Predšolska vzgoja se financira največ iz javnih sredstev, to so državni in občinski proračuni in iz prispevkov staršev, ki so odvisni od njihovega dohodka. V Evropski uniji se povprečni skupni javni izdatki za predšolsko vzgojo povečujejo, kar pomeni, da večina evropskih držav daje velik pomen predšolski vzgoji, kljub splošnemu zmanjšanju števila otrok. V empiričnem delu magistrske naloge smo prikazali izračun ekonomske cene v javnem in zasebnem vrtcu in ju med seboj primerjali. Zanimalo nas je, kateri vrtci v Sloveniji so dražji: ali tisti z več lokacijami ali tisti, ki imajo vrtec samo na eni lokaciji. Primerjali smo tudi delež javnega financiranja med izbranimi evropskimi državami. Izsledke raziskav smo predstavili v zadnjem delu naloge. Z magistrsko nalogo smo želeli prikazati pomembnost financiranja predšolske vzgoje, saj je od načina financiranja odvisna dostopnost in vključenost otrok v vrtec.
Keywords: predšolska vzgoja, financiranje predšolske vzgoje, države Evropske unije, vključenost otrok, cena vrtca
Published in DKUM: 02.12.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (5,83 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava vpliv cene na zaznavo kakovosti in okusa kave s posebnim poudarkom na psihološkem učinku cene kot dejavniku, ki oblikuje pričakovanja potrošnikov. V teoretičnem delu je predstavljena literatura o povezavi med ceno in zaznavo kakovosti ter analizirana vloga cene pri nakupnih odločitvah. V raziskovalnem delu je bil izveden eksperiment, kjer so udeleženci ocenjevali enak vzorec kave, predstavljen v različnih cenovnih razredih. Pri tem so bile upoštevane demografske značilnosti in potrošniške navade. Slepa degustacija in statistična obdelava rezultatov sta omogočili vpogled v povezavo med ceno ter zaznavo kakovosti in okusa. Na podlagi analize smo potrdili zastavljene hipoteze. Rezultati so pokazali, da višja cena povečuje subjektivno oceno kakovosti in okusa, pri čemer so pogosti pivci kave manj dovzetni za cenovne učinke kot redkejši pivci. Starost ni imela pomembnega vpliva na rezultate. Ugotovitve potrjujejo, da cena deluje kot psihološki signal kakovosti, kar ima praktične implikacije za trženje in oblikovanje cenovnih strategij.
Keywords: kava, percepcija, cena, kakovost, okus
Published in DKUM: 07.11.2025; Views: 0; Downloads: 18
Full text (974,78 KB)

Abstract: Naloga temelji na vprašanjih pogodbene cene in njenih naknadnih sprememb, do katerih prihaja tekom trajanja gradbenih projektov. Gre za problematiko, ki je pri gradbeni pogodbi vselej aktualna, še posebej očitna pa je v zadnjih letih (kar je posledica izbruha Covida – 19 in začetka vojne med Rusijo in Ukrajino), ko so bile spremembe še posebej poudarjene. Pri obravnavi navedenega se srečujemo z več pravnimi viri, ki imajo tako kogentno kot avtonomno naravo. Za nalogo je najpomembnejša Rdeča knjiga FIDIC, ki spada med avtonomne vire. Gre za vir, ki ga pripravlja Mednarodno združenje svetovalnih inženirjev (FIDIC) in uživa veliko mednarodno veljavo med izvajalci, naročniki in inženirji. Do zdaj sta bili izdani dve različici Rdeče knjige, naloga pa se koncentrira na novejšo, ki je bila izdana leta 2017. Zaradi avtonomne narave vira je njegova uporaba odvisna od volje strank, kljub temu pa morajo biti določbe skladne z nacionalnimi normami, ki so kogentne. Slednje je razlog, da je pomemben del naloge tudi nacionalna zakonodaja, v sklopu katere je najpomembnejši Obligacijski zakonik, ki veliko veljavo daje tudi Posebnim gradbenim uzancam. V nalogi je poudarjeno, da se omenjene ureditve med seboj razlikujejo, kar je glede na mednarodno naravo Rdeče knjige povsem razumljivo, vendarle pa lahko takšno stanje na nacionalnem nivoju povzroča težave oziroma zmedo. Dober primer takšne situacije je imenovanje tako imenovanega “nadzornika”, kar je izrecna zahteva slovenske gradbene zakonodaje, obravnavan vir tega pojma ne pozna, predvideva pa pomembno vlogo “inženirja”. Težava nastane, ker se njune naloge pogosto prepletajo, kar nakazuje tudi dejstvo, da ena oseba pogosto opravlja obe funkciji. Opravka imamo torej z dvema povsem ločenima samostojnima sistemoma normiranja, prekrivajoči si področji, ki pa hierarhično nista enakovredna. Problematika je poudarjena tudi pri obravnavi ene od pomembnejših določb, ki se jo tekom naloge problematizira, gre za 656. člen OZ. Ta ureja situacijo, ko stranki v pogodbo vključita določilo o nespremenljivosti cene. Situacija je v povezavi z Rdečo knjigo zanimiva, ker slednja takšnega določila ne pozna. To pa vpliva na določbe o spremembi cene, ki jih stranke v obliki splošnih pogodbenih pogojev, v pogodbo vključijo Če k omenjenim vprašanjem dodamo še področje načina, ki se uporablja za izračun spremembe, ki ga zakon ne ureja ampak ga prepušča poslovni praksi, lahko vidimo zanimiv preplet pravnih virov, ki v praksi urejajo predvsem večje gradbene projekte.
Keywords: gradbena pogodba, Rdeča knjiga FIDIC, sprememba cen pri gradbeni pogodbi, Obligacijski zakonik, določitev cene, cena na enoto mere, sprememba cen elementov, priznavanje podražitev, inženir, nadzornik, posebne gradbene uzance
Published in DKUM: 03.09.2025; Views: 0; Downloads: 29
Full text (2,76 MB)

Abstract: Vrednotenje podjetij je pogosto opisano kot »umetnost« zaradi svoje subjektivne narave in številnih predpostavk, ki jih vključuje. Upoštevati moramo različne dejavnike, kot so tržne razmere, gospodarska okolja in prihodnje denarne tokove, kar otežuje natančno oceno vrednosti. Poleg tega se vrednotenje lahko razlikuje glede na pristop, ki ga uporabljamo, bodisi primerjalne metode. V svetu financ sta v ospredju uveljavila predvsem dva načina vrednotenja, in sicer metoda relativnega vrednotenja (tradicionalen način) in metoda diskontiranih denarnih tokov (sodoben način). Pri slednji gre za ocenjevanja vrednosti podjetja na podlagi prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih na sedanjo vrednost. Ta metoda upošteva časovno vrednost denarja, kar pomeni, da so prihodnji denarni tokovi prilagojeni za tveganje in negotovost ter prevedeni na njihovo vrednost v sedanjosti. V magistrski nalogi omenimo in na kratko predstavimo tradicionalne metode vrednotenja ter podrobno opišemo metoda diskontiranih denarnih tokov in vseh komponent, ki so potrebni za izračun. Nato pa na primeru podjetja Krka, d.d implementiramo teoretični vidik metode diskontiranih denarnih tokov, tako da najprej glede na preteklo poslovanje (2018-2023) napovemo izkaz poslovnega izida in bilanco stanja do leta 2030. S pomočjo dobička iz poslovanja, prilagojenega za plačilo davka, amortizacije, investicij v osnovna sredstva in spremembe obratnega kapitala napovemo prihodnje denarne tokove podjetja, ki jih diskontiramo. Za diskontni faktor smo uporabili povprečni tehtani strošek kapitala in dolga (WACC), ki je bil v primeru podjetja Krka enak strošku lastniškega kapitala, saj velja Krka za popolnoma nezadolženo podjetje brez dolga. Na podlagi diskontiranih denarnih tokov in preostale vrednosti, ki smo jo določili s pričakovano stopnjo rasti v neskončnost, smo izračunali tržno vrednost cene delnice podjetja Krka, d.d.
Keywords: Vrednotenje, metoda diskontiranih denarnih tokov (DCF), Krka, denarni tokovi, WACC, cena delnice
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 112
Full text (1,72 MB)