1. Funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije : diplomsko deloRosvita Pliberšek, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je bila glavna tema - funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije. Naravne učinkovine - razne rastline, zelišča, so že od nekdaj del medicine in zdravljenja in se uporabljajo tudi danes. Pravzaprav se uporabljajo vedno pogosteje, saj je bilo dokazano, da jih odlikujejo razne dobre lastnosti, kot so protimikrobnost, antioksidativnost itd., ki pripomorejo k zdravljenju ran ali drugim boleznim ter bolezenskim stanjem. Zato sem v tej diplomski nalogi izbrala nam znane naravne učinkovine, katerih lastnosti so več ali manj že raziskane. Med najbolj raziskano naravno učinkovino seveda spada hitozan, ki ga pridelujemo iz hitina, ter olje CBD in kapsule CBD oziroma glavna učinkovina le-tega, kanabinoid. Ostale uporabljene rastline, iz katerih pridobivamo naravno učinkovino v obliki olja ali ekstrakta, pa so še bile rožmarin, šentjanževka, timijan in ognjič. Te naravne učinkovine sem med seboj primerjala, glede na preizkušene metode za protimikrobnost in antioksidativnost. S pomočjo gravimetrične metode pa sem dokazovala samo funkcionalizacijo izbranih celuloznih vzorcev, in sicer koliko apreture se je nasploh navzelo ter kako je to vplivalo na naslednje pridobljene rezultate. Keywords: naravne učinkovine, agensi, medicinske tekstilije, funkcionalizacija, vlakna, celuloza, celulozna vlakna, hitozanovi nanodelci, ekstrakt, olje Published in DKUM: 18.09.2020; Views: 1208; Downloads: 118
Full text (602,28 KB) |
2. Razvoj kompozitnega materiala s kanabidiolom in celulozo : magistrsko deloKaja Vrezner, 2020, master's thesis Abstract: Veliko žensk se med menstruacijo bori z menstrualnimi krči. Da bi pripomogli k rešitvi tega problema, želimo izdelati tampon, s kanabidiolom (CBD), kateri ima zelo velik potencial v zdravstvu. Poleg tega gre za naravno in biorazgradljivo spojino. Namreč veliko sintetičnih zdravil se nepravilno odlaga, kar ima na okolje negativen vpliv. Z nano-kapsulacijo smo poskušali ujeti CBD v liposome, saj ti izboljšajo absorpcijo kanabidola. Učinkovitost kapsulacije smo preverjali z FTIR spektroskopijo, meritvami velikosti delcev, elektronsko mikroskopijo in GC-MS analizno metodo. Rezultati so pokazali, da se je CBD ujel v liposome. Tako pripravljeno formulacijo smo nanesli neposredno na celulozna vlakna. Analiza je pokazala, da je funkcionaliziran celulozni vzorec antioksidativen, protimikroben in sposoben desorpcije CBD. Keywords: celulozna vlakna, FTIR spektroskopija, kapsulacija, bioaktivnost, magistrske naloge Published in DKUM: 10.04.2020; Views: 1383; Downloads: 148
Full text (5,66 MB) |
3. Uporaba tenziometrije za zasledovanje sorpcijskih lastnosti celuloznih vlakenZdenka Peršin Fratnik, Karin Stana-Kleinschek, Tatjana Kreže, 2000, original scientific article Abstract: Zelo pomembna lastnost tekstilnih vlaken je njihova sposobnost navzemanja tekočin - njihova sorpcijska sposobnost. Za izboljšanje reaktivnosti regeneriranih celuloznih vlaken je običajno potrebna predobdelava, kot sta pranje in beljenje. Preizkušana viskozna in modalna ter liocel vlakna so enake kemične sestave, razlikujejo se v molekulski in nadmolekulski ureditvi. Razlike v sorpcijskih lasnostih neobdelanih in predobdelanih regeneriranih celuloznih vlaken smo zasledovali z alternativno metodo - tenziometrijo ter rezultate primerjali s klasično metodo zasledovanja hidrofilnosti. Tenziometrija je analizna metoda za določevanje površinske napetosti, stičnega kota ter adsorpcije. S pomočjo Powder Contact Angle metode smo določili kapilarno hitrost preskušanih vzorcev, na osnovi tega pa izračunali stični kot med trdno (vlakno) in tekočo (voda/heptan) fazo. S postopki predobdelave se sorpcijske lasnosti regeneriranih celuloznih vlaken bistveno izboljšajo, kar ugodno vpliva na nadaljne faze plemenitenja. Največjo sorpcijsko sposobnost navzemanja vode in s tem najnižji stični kot med neobdelanimi vzorci vlaken imajo viskozna vlakna (▫$\varphi 68,3^o$▫), največji stični kot (▫$\varphi 77,1^o$▫) pa modalna vlakna. Na izboljšanje sorpcijskih lastnosti ima največji vpliv predobdelava beljenje, kjer prav tako dosežejo najnižji stični kot beljenja viskozna vlakna (▫$\varphi 57,8^o$▫). Keywords: tekstilna industrija, celulozna vlakna, plemenitenje, sorpcijska sposobnost, predobdelava, sorpcija, tenziometrija, regenerirana celulozna vlakna Published in DKUM: 01.09.2017; Views: 1293; Downloads: 123
Full text (445,89 KB) This document has many files! More... |
4. Statistično načrtovanje postopka apretiranja viskoznih tkanin iz močno vite preje. 2.del: Apretiranje z neformaldehidnimi reagentiSeverina Iskrač, Simona Strnad, Suzana Jus, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Bojana Vončina, Mojca Poberžnik, 2004, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava rezultate optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z brezformaldehidnim reagentom. Proučevali smo vpliv koncentracije brezformaldehidnega reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne preje. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, barve razlike, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja. Z uporabo brezformaldehidnega reagenta za zamreženje smo dosegli znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 51,1 do 92,4 %, povečanje kota razgubanja za 60 do 145%, zmanjšanje pretržne sile za 49% do 65% in pretržnega raztezka za 31,6 do 37,6%. Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnik barvnih razlik in obarvanih tkanin. Keywords: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, brezformaldehidno zamreženje, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken Published in DKUM: 31.08.2017; Views: 1635; Downloads: 111
Full text (645,54 KB) This document has many files! More... |
5. Statistično načrtovanje postopka apretiranja viskoznih tkanin iz močno vite preje. 1. del: Apretiranje z reagenti z nizko vsebnostjo formaldehidaSeverina Iskrač, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Simona Strnad, Bojana Vončina, Mojca Poberžnik, 2004, original scientific article Abstract: V prispevku so predstavljeni rezultati optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z reagentom z nizko vsebnostjo formaldehida - metilirane dimetiloldihidroksietilen sečnine (DMDHEU). Proučevali smo vpliv koncentracije reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne tkanine. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja, kakor tudi vpliv postopka apretiranja na barvo viskoznih tkanin iz močno vite preje. Z uporabo reagenta za zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida smo dosegli: znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 29,5 - 62,7 odstotka, povečanje kota razgubanja za 18,4 - 144,3 odstotka, znižanje pretržne sile (za 7,2 - 22,9 odstotka) in pretržnega raztezka (za 6,2 - 20,9 odstotka). Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnih barvnih razlik na pobarvanih tkaninah. Keywords: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken Published in DKUM: 31.08.2017; Views: 1441; Downloads: 101
Full text (579,21 KB) This document has many files! More... |
6. |
7. Naravno obnovljiva rastlinska tekstilna vlaknaPetra Gašparič, Zala Urisk, Andreja Križanec, Marko Munda, Silvo Hribernik, Manja Kurečič, Tatjana Kreže, Majda Sfiligoj-Smole, 2012, review article Abstract: Zaradi čedalje globlje ekološke ozaveščenosti in okoljevarstvenih zahtev obravnavamo v sodobnem času izdelavo, uporabo in odstranjevanje materialov veliko bolj kritično. Naravna celulozna vlakna so v tem pogledu izkazala svojo kakovost in popolnoma izpolnila vse ekološke kriterije. Naravna celulozna vlakna uporabljamo za tekstilne in tekstilnotehnične namene. To so vlakna iz ličja stebel, ki tvorijo vlaknate snopiče v notranjem ličju stebel dvokaličnic, in listna vlakna, ki tečejo po dolžini listov enokaličnic, ter semenska vlakna in vlakna iz plodov. Lan, konopljo, juto, ramijo, sisal ter kokos uporabljamo predvsem za tehnične namene. V zadnjem času pa izjemno narašča zanimanje za obnovljive surovinske vire tudi na področju vlaken. V ospredju so vlakna rastlinskega izvora. Pri iskanju novih surovinskih virov se proučujejo številne rastline, ki ne spadajo med tradicionalne vire vlaken, da bi iz njihovih stebel ali listov izolirali vlakna uporabnih lastnosti. Pri izolaciji vlaken pridobimo tehnična vlakna, kar pomeni, da so celulozna vlakna večcelične strukture, pri katerih so posamezne celice vezane v snopiče. Poleg konvencionalnih načinov izolacije vlaken se uporabljajo tudi številni sodobni postopki, kot so biotehnološki z uporabo encimov, itd. Način, kako vlakna izoliramo, vpliva na površinsko morfologijo vlaken. V prispevku so predstavljena nekatera vlakna, ki jih pridobivamo iz kmetijskih odpadkov, kot so slama žitaric, listi ananasa, sladkorni trs, hmeljeva stebla, kinoa, vlakna iz različnih trav itd. Keywords: tekstilna vlakna, celulozna vlakna, lignocelulozna vlakna, rastlinska vlakna, naravno obnovljiva vlakna, netradicionalna vlakna Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2716; Downloads: 188
Full text (601,74 KB) This document has many files! More... |
8. Evaluation of analytical methods for the determination of free formaldehyde on textile substrateBojana Vončina, Alenka Majcen Le Marechal, Darinka Brodnjak-Vončina, 2007, original scientific article Abstract: Release of formaldehyde from durable press-treated fabrics is a problem for human health and safety because formaldehyde is suspected to be carcinogenic. The accuracy of the standard test method for the free formaldehyde determination, Japan Law 112, depends on the formaldehyde content of the sample. The detection of low formaldehyde contents is particularly important in fields, like children clothing, so the application of high-performance liquid chromatography was evaluated. The results obtained by the standard testmethod, Japan Law 112, where UV/Vis spectrometer was used, were compared with the results obtained by HPLC method in which separation was performed on an RP C18 column with water-methanol as a mobile phase. It was shown that the detection limit and limit of quantification were improved using the HPLC method. Keywords: analizna kemija, formaldehid, določevanje formaldehida, celulozna vlakna, HPLC, UV/VIS, analytical chemistry, formaldehyde, determination of formaldehyde, cellulose fibres, HPLC, UV/VIS Published in DKUM: 31.05.2012; Views: 2925; Downloads: 122
Link to full text |
9. ELEMENTARNA KARAKTERIZACIJA FUNKCIONALIZIRANIH VLAKENMarko Munda, 2011, undergraduate thesis Abstract: V nalogi je izvedena protimikrobna funkcionalizacija dveh vlaknotvornih polimerov (naravni polimer: celuloza, sintetični polimer: polietilentereftalat) ki se najpogosteje uporabljata v najnaprednejših panogah kot so embaliranje živilskih izdelkov, razvoj novih medicinskih in sanitetnih materialov, ter vsadkov, itd. Za funkcionalizacijo le-teh smo uporabili polisaharid hitozan in sicer absorbiran v obliki tankih površinskih slojev s katerimi vnašamo v vlakna nove funkcionalne skupine, ki so gonilna sila biološke aktivnosti. Zatorej je bistvenega pomena uporaba tehnik, ki omogočajo analizo površinske elementarne sestave funcionaliziranih materialov.
Cilj diplomske naloge je tako preučevanje površin funkcionaliziranih materialov z uporabo spektroskopskih metod ATR-FTIR ter komplementarne Raman spektrofotometrije za kvalitativno analizo funkcionalnih skupin vlaken. Doslej se je obema tehnikama namenjalo premalo pozornosti in sta tako okviru diplomske naloge podrobno preučeni in optimirani za uporabo vlaknotvornih polimerov funkcionaliziranih s polisaharidi.
Analize funkcionaliziranih PET folij so pokazale da se hitozan v obliki filma oprime nosilnega materiala le mehansko in/ali s fizikalno adsorpcijo, medtem ko pa na celuloznih vlaknih ni moč zaslediti hitozana. Keywords: celulozna vlakna, polietilentereftalat, hitozan, funkcionalizacija, ATR FT-IR, Raman Published in DKUM: 12.10.2011; Views: 3038; Downloads: 310
Full text (1,69 MB) |
10. PAMETNE TEKSTILIJE Z INTEGRIRANIMI BARVNIMI pH SENZORJIMarijana Lakić, 2010, undergraduate thesis Abstract: Tekstilije, ki spremenijo svojo barvo v odvisnosti od pH sistema ali medija v katerem se nahajajo, se lahko uporabljajo kot senzorji za pH okolja, saj spremembo barve lahko zaznamo s prostim očesom.
Z namenom izdelave takšne pametne tekstilije smo inkorporirali pH indikatorja BCG in BTB v sol-gel membrane, ter le te nanesli na aktivirani celulozni substrat — bombaž in viskozo. Po izpostavitvi različnim pH, smo odzivnost sol-gel nanosov določali barvnometrično ter s pomočjo merjenja odzivnega časa.
Dobili smo pH odzivno pametno tekstilijo ter ugotovili, da inkorporacija indikatorja v sol-gel membrano spremeni vrednost pKa glede na pKa vrednost prostega indikatorja. Keywords: sol-gel proces, pH, indikatorji, celulozna tekstilna vlakna, senzorji Published in DKUM: 13.10.2010; Views: 3074; Downloads: 351
Full text (2,45 MB) |