| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
POSTAVLJANJE IN KRŠITEV MEJA - KAJ POMENIJO ODZIVI STARŠEV, KI DAJO IN NE DAJO PODPORE OTROKU
Judita Kosi, Monika Žökš, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi v teoretičnem delu sta predstavljeni primerjavi med odzivi staršev, ki izražajo podporo otroku in odzivi staršev, ki ne izražajo podpore otroku. Raziskave so bile izvedene med starši, ki imajo otroke v vrtcih, in starši, ki imajo otroke doma v varstvu. Sam namen raziskovanja je bil ugotoviti njihovo razumevanje o pomembnosti dajanja podpore in o škodljivosti ne dajanja podpore, s katerimi močno vplivajo na otrokov celostni razvoj (odvračajo od doživljanja občutkov in jemljejo odgovornosti otroku za svoje izbire). Metodologija temelji na deskriptivni raziskovalni metodi. Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna tehnika z anketnim vprašalnikom zaprtega tipa. Raziskava je pokazala, da starši delno razumejo pomembnost dajanja podpore in škodljivosti ne dajanja podpore otroku. Njihova intenzivna podpora se kaže takrat, kadar je njihov otrok v stiski (ga potolažijo in mu prisluhnejo, kadar se poškoduje in ga kaj boli) v situacijah, ki se velikokrat dogajajo v vsakdanjem življenju. Nepodpiranja pa pravzaprav ni niti močno čutiti. Najpogostejši pozitivni odzivi staršev so, da moramo otroku pri postavljanju meja dovoliti, da je odgovoren za svoja dejanja. Starši navajajo večje težave pri postavljanju meja in spreminjanju že postavljene meje. Najizrazitejša razlika, ki jo je raziskava pokazala med dajanjem in ne dajanjem podpore, je pri pojmu meja, pri katerem starši otrok v vrtcih uporabljajo mejo kot temelj, medtem ko se drugi starši porazdelijo v večji meri med vse tri odgovore. Kljub temu pa raziskava ne kaže, da bi starši imeli večje težave pri dajanju podpore pri vzgoji svojih otrok.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: odzivi staršev, starši otrok v vrtcih, starši nasploh, pomembnost dajanja podpore, škodljivost ne dajanja podpore, otrokov celostni razvoj.
Published: 17.11.2009; Views: 2260; Downloads: 235
.pdf Full text (423,86 KB)

2.
GLEDALIŠKA PEDAGOGIKA V VRTCU
Simona Jekovec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Kurikulum za vrtce, ki je začrtal smernice koncepta in sistema predšolske vzgoje v slovenskih vrtcih, uvršča dramsko dejavnost na področje umetnosti, v katerem so zastopani tudi glasbena, likovna in plesna ter AV - dejavnosti. V odnosu do umetnosti se v vrtcih še vedno preveč poudarjajo narisati risbo, zapeti pesmico ali pripraviti predstavo. Področje umetnosti je v kurikulumu dobro zastopano, vendar sta v priročniku h kurikulu za vrtce izpuščeni gledališka in lutkovna dejavnost. V nekaterih vrtcih po Sloveniji se izvaja pedagoški koncept Reggio Emilia, ki med drugim poudarja otrokovo izražanje v »sto jezikih«. Gledališka igra z vrsto nebesednih izraznih sredstev nedvomno sodi v ta koncept. Vzgojitelj namreč spodbuja kreativnost, samostojnost in raziskovanje otrok po vzoru simbolne igre, hkrati pa med njim in otroki potekata kakovostna interakcija in komunikacija. Koncept Reggio Emilia je, po mojem mnenju, prava smer pri bogatitvi vsebin vzgojno-izobraževalnega programa slovenskih vrtcev. Z diplomsko nalogo želim predstaviti, kako lahko simbolna gledališka igra otroka in uporaba lutk v vrtcu vplivata na otrokov celostni razvoj ter zastopanost simbolne gledališke igre in lutk v vzgojno-izobraževalnem procesu vrtca.
Keywords: Ključne besede: celostni razvoj, vzgoja in izobraževanje, predšolski otrok, lutke, simbolna igra, kreativna igra, Kurikulum za vrtce, koncept Reggio Emilia.
Published: 27.02.2012; Views: 3870; Downloads: 659
.pdf Full text (2,51 MB)

3.
GIBALNA/ŠPORTNA AKTIVNOST OTROK KOT SREDSTVO ZA USTVARJANJE ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA
Suzana Šober, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Gibalna/športna aktivnost otrok kot sredstvo za ustvarjanje zdravega življenjskega sloga je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so s pomočjo deskriptivne metode predstavljeni pomen gibanja za otroka, vpliv gibanja na telesno in psihično zdravje ter imunski sistem, vloga družine pri ustvarjanju aktivnega življenjskega sloga otrok, pomen gibanja v naravi, pomen gibalne aktivnosti za celostni razvoj otroka, vloga vrtca v otrokovem gibalnem razvoju ter zdravstvene težave otrok in mladostnikov sodobne družbe. V empiričnem delu so prikazani rezultati in analiza anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši in vzgojitelji. Raziskovalni vzorec je zajet iz konkretne populacije in predstavlja slučajnostni vzorec strokovnih delavcev in staršev otrok v starosti 1–6 let iz različnih enot vrtcev SV Slovenije (Sveta Ana, Benedikt, Sladki Vrh in Pernica). Podatki so kvalitativno obdelani in analizirani na nivoju deskriptivne statistike s pomočjo frekvenčne distribucije in bivariatne analize ter prikazani v obliki tabel in grafov. Ugotovili smo, da starost vzgojiteljev ne vpliva na omogočanje gibalnih dejavnosti otrokom, da se količina načrtovanih dejavnosti (vsak dan) glede na stopnjo izobrazbe ne razlikuje in da starost staršev ne vpliva na mnenje o pomembnosti dejstva, da vzgajati gibalno aktivnega otroka pomeni vzgojiti gibalno aktivnega odraslega.
Keywords: gibalne dejavnosti v vrtcu in naravi, usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih dejavnosti otrok, gibanje/šport kot pomemben dejavnik zdravega načina življenja, vloga vrtca in družine v gibalnem razvoju otrok, celostni razvoj otrok.
Published: 24.09.2013; Views: 1867; Downloads: 332
.pdf Full text (955,54 KB)

4.
Športni vrtec
Alej Kop, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Športni vrtec smo na podlagi deskriptivnega pristopa najprej predstavili izjemen pomen, ki ga imata gibanje in šport za zdravje ter celostni razvoj otrok. Opisali smo, kakšno je stanje na tem področju danes in kako so vzgojitelji usposobljeni za izvajanje športnih dejavnosti. Osredotočili smo se na možne organizacijske oblike dela pri športni vzgoji ter na dva najpomembnejša športna programa, ki sta predšolskim otrokom na voljo na državni ravni. Raziskali smo tudi pomen medpodročnega povezovanja športnih in ostalih vsebin ter Gardnerjevo teorijo mnogoterih inteligentnosti. Namen diplomske naloge je bil preučiti koncept delovanja športnega vrtca, predstaviti idejo, program ter način dela in ugotoviti, kakšni so zakonski predpisi za njegovo ustanovitev in ali je to uresničljiva ter tudi dobra poslovna priložnost. Ugotovili smo, da določa izvajanje zasebnega vrtca množica zahtevnih predpisov ter določil, zato je vsaj za začetek lažji in smotrnejši način ustanovitev organiziranega varstva v obliki zavoda. Glede na to, da so kapacitete slovenskih vrtcev zasedene, da so trenutno v Sloveniji le trije vrtci s specifičnim poudarkom na gibalnih/športnih vsebinah in da se v današnjem času hitrega tempa ter vse bolj razširjenega sedečega načina življenja vedno bolj poudarja pomen gibanja in športnega udejstvovanja, bi bila ustanovitev novega športnega vrtca zagotovo uspešna in zanimiva popestritev ponudbe vzgojno-varstvenih zavodov v Sloveniji.
Keywords: gibanje, gibalni razvoj otrok, celostni razvoj otrok, gibalne sposobnosti, zdravje otrok, gibalne/športne dejavnosti, zasebni vrtec, športni vrtec.
Published: 13.11.2015; Views: 1301; Downloads: 192
.pdf Full text (750,07 KB)

5.
Izkoriščanje vadbenih površin v vrtcu
Romana Trontelj, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Izkoriščanje vadbenih površin v vrtcu smo želeli ugotoviti, kakšna je stopnja zadovoljstva otrok z igro v telovadnici, na igrišču, na travniku in v gozdu. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili in podrobneje opisali značilnosti otrokovega celostnega razvoja, se osredotočili na otrokovo igro ter opisali različne možnosti gibalno/športnih površin v vrtcih. V empiričnem delu smo predstavili in analizirali rezultate, ki smo jih pridobili s kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Za merski inštrument smo uporabili intervju, sestavljen iz strukturiranih vprašanj odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je neslučajnostni iz konkretne populacije, ki ga je sestavljalo 22 otrok, starih od 5 do 6 let iz vrtca Ivančna Gorica, enota Pikapolonica, s katerimi smo intervju izvajali vsakih 14 dni v obdobju dveh mesecev. Dobljene podatke smo kvantitativno obdelali na nivoju deskriptivne statistike s pomočjo frekvenčne distribucije in jih prikazali v obliki tabel. Ugotovili smo, da je zadovoljstvo otrok različno glede na posamezne površine. Otroci so svoje ocene podali glede na vnaprej zastavljeno lestvico s tremi odgovori (zelo mi je bilo všeč – ocena 1; malo manj mi je bilo všeč – ocena 2; ni mi bilo všeč – ocena 3). Najnižjo povprečno oceno pri igri na različnih vadbenih površinah so otroci podali telovadnici in ne gozdu, kot smo sprva predvidevali. Prav tako pa smo ugotovili, da obstajajo razlike med spoloma pri zadovoljstvu na posameznih površinah.
Keywords: predšolski otrok, celostni razvoj, igra, vadbene površine
Published: 25.07.2017; Views: 281; Downloads: 89
.pdf Full text (538,70 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica