| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Večkriterijsko odločanje pri optimizaciji rekonstruiranega obrata za površinsko zaščito kovin
Ambrož Roter, 2013, master's thesis

Abstract: V podjetjih kovinsko predelovalne industrije potekajo procesi površinske zaščite kovin, ki obremenjujejo okolje z emisijami hlapnih organskih spojin (HOS). V magistrski nalogi je predlagan pristop za večkriterijsko odločanje pri rekonstrukcijah procesov površinske zaščite z upoštevanjem različnih vidikov BAT tehnik, tj. tehnološkega, ekološkega, ekonomskega, kakovostnega in socialnega vidika. Podjetje, v katerem smo izvajali raziskavo, je v sklopu rekonstrukcije zamenjalo postopek razmaščevanja z uporabo topil s postopkom železo-fosfatiranja. V ta namen je bila zgrajena nova razmaščevalna komora in obstoječa predelana v komoro za konvekcijsko sušenje. Izvedena je bila zamenjava energenta (kurilno olje) z zemeljskim plinom vključno z instalacijo dodatnih cevovodov. Za rekonstruiran proces smo razvili mešano-celoštevilski linearni optimizacijski model, ki optimira porabo surovin, emisije HOS in celotne stroške ob pogoju, da zakonsko predpisana ciljna emisija HOS ni presežena. Optimiran rekonstruiran proces ima za 28 % nižje skupne stroške kot pred rekonstrukcijo in bistveno nižje emisije HOS od ciljnih. Neto sedanja vrednost naložbe je pozitivna in doba vračanja 1,4 leta. Kakovost končnih izdelkov je višja zaradi bistveno izboljšane korozijske obstojnosti.
Keywords: Površinska zaščita kovin, emisije, hlapne organske spojine, mešano-celoštevilsko linearno programiranje.
Published: 16.07.2013; Views: 1656; Downloads: 255
.pdf Full text (4,17 MB)

2.
MODEL OPTIMALNEGA TRANSPORTA KONTEJNERJEV (TEU) MED VZHODNIMI DRŽAVAMI ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE IN DRŽAVAMI ZAHODNE EVROPE
Hugo Maučec, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Kontejnerji omogočajo unitizacijo tovora, kar pomeni hitrejše natovarjanje in raztovarjanje vozil, možnost izgube tovora je manjša, zmanjšuje se možnost za krajo pošiljk, olajšuje se skladiščenje pošiljk ter zmanjšujejo se stroški embaliranja. Transport kontejnerjev je najhitreje rastoči sektor v pomorski industriji zadnji dve desetletji. Rast transporta kontejnerjev spodbujajo gospodarska rast, proces globalizacije, liberalizacija transporta in outsourcing. Rast transporta kontejnerjev so vzpodbudile tudi spremembe v načrtovanju strategij prevoznikov in razvoj pomorskih luk. Takšen razvoj sproža regionalne razlike v aktivnostih, povezanih z uvozom in izvozom ter povzroča neuravnovešenost v usmerjanju kontejnerskih tokov. Pomorske kontejnerske linije so tako izpostavljene številnim izzivom v visoko tekmovalnem okolju, čigar posledica je povečanje povpraševanja uporabnikov po visoki kakovosti transportnih storitev ob najnižjih skupnih stroških. Glavni cilj te doktorske disertacije je optimirati prekomorske transportne poti in tako skrajšati čas ter ceno transporta kontejnerjev med vzhodnimi državami ZDA in državami zahodne Evrope kot del logističnega sistema v transnacionalnem kontekstu ter definirati in izračunati stopnjo razvoja pomorskih kontejnerskih terminalov v vzhodnih državah ZDA in v državah zahodne Evrope. V raziskavi smo modelirali šest optimizacijskih modelov transporta. Prvi optimizacijski model (Z1) transporta kontejnerjev po morju iz pomorskih kontejnerskih terminalov vzhodnih držav ZDA (PKT/A) v države zahodne Evrope (PKT/E) je bil modeliran za optimiranje z metodo celoštevilčnega linearnega programiranja v programskem orodju Lingo 14, pri kateri je bil kriterij optimiranja cena transporta kontejnerjev. Drugi optimizacijski model (Z2) je bil modeliran za optimiranje z metodo celoštevilčnega linearnega programiranja v programskem orodju Lingo 14 in z upoštevano stopnjo razvoja pomorskih kontejnerskih terminalov v državah zahodne Evrope Sr, kjer je bil tudi kriterij optimiranja cena transporta kontejnerjev. Ker se v kontejnerjih pogosto transportira tudi hitro pokvarljivo blago, se prioriteta daje kriteriju optimiranja časa transporta pred kriterijem cene transporta. V teh primerih namenska funkcija ostaja linearna. Tretji optimizacijski model (Z3T) je bil modeliran za celoštevilsko linearno programiranje časa transporta. Četrti optimizacijski model (Z3C) je bil za tem modeliran za optimizacijo cene transporta, pri čemer se upoštevajo rezultati predhodne optimizacije po času (Z3T). Peti optimizacijski model (Z4T) je bil modeliran za celoštevilsko linearno programiranje časa transporta. Šesti optimizacijski model (Z4C) je bil za tem modeliran za optimizacijo cene transporta z upoštevano stopnjo razvoja pomorskih kontejnerskih terminalov v državah zahodne Evrope Sr, pri čemer se upoštevajo rezultati predhodne optimizacije po času transporta kontejnerjev (Z4T). Z razvojem in uporabo optimizacijskih modelov celoštevilčnega linearnega programiranja je možno znatno zmanajšati ceno in čas transporta kontejnerjev med pomorskimi kontejnerskimi terminali v vzhodnih državah ZDA in v državah zahodne Evrope, pri čemer smo pri snovanju modela upoštevali naslednje elemente: 1) prometna infrastruktura in prometna suprastruktura, 2) vpliv inteligentnega informacijskega sistema, 3) bruto domači proizvod, 4) prometna ekologija, 5) prometni tokovi, 6) inovacije, 7) varnost in varovanje ter 8) prometna energija, katerih uvedba v praktičnem smislu predstavlja zmanjšanje cene in časa transporta kontejnerjev med kontejnerskimi terminali vzhodnih držav ZDA in držav zahodne Evrope. Iz raziskave se dajo razbrati različne smeri. Prvič, s konkretnimi ocenitvami in kalkulacijami je dokazana hipoteza 1, da se z optimizacijo blagovnih kontejnerskih tokov med pomorskimi kontejnerskimi terminali v vzhodnih državah ZDA in v državah zahodne Evrope celotna cena transporta kontejnerjev zmanjša in sicer za 3 %. Pri optimalni rešitvi, kjer je vključena stopnja r
Keywords: Kontejnerski transport, pomorski kontejnerski terminali, optimiranje transporta kontejnerjev, celoštevilsko linearno programiranje.
Published: 03.11.2014; Views: 1473; Downloads: 126
.pdf Full text (6,33 MB)

3.
OPTIMIZACIJSKI MODEL POSTAVITVE GRADBIŠČENGA ŽERJAVA IN DEPONIJ NA GRADBIŠČU
Tadej Valenko, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je obravnavan optimizacijski model postavitve gradbiščnega žerjava in deponij na gradbišču. Transport materiala z gradbiščnim žerjavom predstavlja velik delež stroškov, ki se pojavijo pri gradnji objekta in je zato smotrno določiti najugodnejšo razporeditev žerjava in deponij na gradbišču. Pri tem si lahko pomagamo z optimizacijskimi postopki, ki izmed vseh možnih postavitev najdejo najprimernejšo. Na začetku naloge je narejen kratek pregled žerjavov, ki jih lahko uporabljamo na gradbiščih ter njihove prednosti in slabosti. Ob tem so obravnavani še stroški, ki nam jih žerjavi povzročajo in pogoji, ki se morajo izpolniti, da je dovoljena uporaba žerjavov na gradbišču. Na kratko so predstavljene še deponije na gradbiščih in model, ki je uporabljen za optimizacijo. V poglavju, kjer je formuliran optimizacijski problem, so najprej predstavljeni vsi simboli, ki so uporabljeni, zatem pa sledi prikaz namenske funkcije, ki jo kasneje modificiramo in opis vseh pogojnih enačb in neenačb. Izvirni in modificirani model smo uporabili za optimalno rešitev problema, ki je bil podan v literaturi, nato pa smo oba modela preizkusili še na primeru iz prakse, tj. za gradbišče novega objekta v sklopu Zdravstvenega doma Grosuplje. Rezultati optimizacije so strnjeni v šestem poglavju, na koncu magistrske naloge pa so podane še sklepne ugotovitve.
Keywords: gradbeništvo, organizacija gradbišča, gradbiščni žerjavi, deponije, optimizacija, mešano celoštevilsko linearno programiranje
Published: 04.01.2016; Views: 768; Downloads: 107
.pdf Full text (3,94 MB)

4.
REŠEVANJE MEŠANO CELOŠTEVILSKIH NELINEARNIH PROBLEMOV Z DEKOMPOZICIJSKIMI IN RELAKSACIJSKIMI METODAMI
Šolasta Čuček, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava razvoj optimizacijskih metod v strukturi mešano celoštevilskega linearnega programiranja in tudi zahtevnejšega mešano celoštevilskega nelinearnega programiranja, katerega razvoj se je začel v šestdesetih letih 20. stoletja. Optimizacijske metode se danes razvijajo zelo hitro, prav tako njihova uporaba v kemijski tehniki, in sicer v sistemski procesni tehniki, ki se neprestano dopolnjuje. Hkrati razvoj optimizacijskih metod predstavlja izziv za znanstvenike na področju matematičnega programiranja, gradbeništva, elektrotehnike, managementa in seveda kemijske tehnologije. Zaradi razvoja optimizacijskih metod sta v diplomskem delu obravnavani dve metodi, in sicer splošna Bendersova dekompozicija in zunanja poenostavitev s sprostitvijo enačb v strukturah mešano celoštevilskega (ne)linearnega programiranja. Prikazana, opisana in rešena sta dva primera za vsako strukturo. Na podlagi števila iteracij je bilo ugotovljeno, da potrebujejo relaksacijske metode manj iteracij in krajši računalniški čas kot izbrana dekompozicijska metoda, s čimer je bila zastavljena hipoteza potrjena.
Keywords: optimizacijske metode, mešano celoštevilsko linearno programiranje, mešano celoštevilsko nelinearno programiranje, splošna Bendersova dekompozicija, modeliranje, procesna sistemska tehnika
Published: 25.10.2016; Views: 574; Downloads: 68
.pdf Full text (1,74 MB)

5.
Optimizacija nabora investicijskih projektov z uporabo matematičnega programiranja
Tina Melisa Šimič, 2019, master's thesis

Abstract: Izbor optimalnih investicijskih projektov za vsako podjetje predstavlja pomemben dejavnik, ki bistveno pripomore k poslovni uspešnosti in doseganju organizacijskih ciljev podjetja. V okviru magistrske naloge smo z uporabo orodij matematičnega programiranja želeli poiskati optimalen nabor projektov, ki so z vidika ekonomskih kriterijev sprejemljivi za vodstvo sodelujočega podjetja, ki razpolaga z omejenimi investicijskimi sredstvi. Predlagani projekti predstavljajo možnosti proizvodnje novih proizvodov, le-ti pa se razlikujejo v vrednosti zahtevane investicije in lokaciji, kjer bi proizvodnja potekala. Z namenom, da podjetju olajšamo izbor najboljših projektov, smo v programu General Algebraic Modeling System (GAMS) razvili več optimizacijskih modelov in jih rešili z uporabo mešanega-celoštevilskega linearnega programiranja (MILP), mešanega celoštevilskega-nelinearnega programiranja (MINLP), mešanega-celoštevilskega ciljnega programiranja (MIGP) in stohastičnega programiranja. Kot glavni ekonomski kriterij, ki smo ga maksimirali, smo v namenskih funkcijah MILP modelov in MINLP modela uporabili neto sedanjo vrednost (NSV). Pri večkriterijskih ciljnih modelih pa smo ekonomskim kriterijem (celotni dobiček, celotni letni stroški,…) dodali tudi ostale kriterije, ki jih ekonomsko ne moremo ovrednotiti, npr. tveganje glede kontrole kakovosti, dodatno zaposlovanje ipd. Glavni pogoj v vseh modelih predstavlja investicijski proračun, ki ga izbrani projekti ne smejo preseči. Iz rezultatov optimizacije smo pri enokriterijski optimizaciji (MILP modeli, MINLP model in stohastični model) ugotovili, da bi bila za podjetje optimalna možnost lastna proizvodnja z začetno investicijo v novo opremo kot tudi proizvodnja na lokaciji partnerskega podjetja, kjer investicija ni zahtevana. Medtem ko so rezultati večkriterijske optimizacije pokazali, da bi bila edina optimalna izbira proizvodnja na lokaciji partnerskega podjetja.
Keywords: investicijski projekti, ekonomski kriterij, mešano-celoštevilsko linearno programiranje, mešano-celoštevilsko ciljno programiranje, stohastično programiranje
Published: 17.09.2019; Views: 95; Downloads: 0

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica