Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Rane predstavljajo velik stroškovni problem, saj je podaljšan čas hospitalizacije in zdravljenja. Namen zaključnega dela je bil analizirati podatke obstoječih raziskav o vplivih in lastnostih kolagena na celjenje ran na koži. Metode: Izvedli smo pregled literature, članke smo iskali v podatkovnih bazah SAGE, ScienceDirect, Web of Science in PubMed. Pri končnem delu identificiranih virov smo uporabili metodo analize in sinteze virov. Kritično oceno člankov smo podali s pomočjo JBI ocenjevalne lestvice. Sistematični pregled literature je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: V pregled in analizo smo vključili 7 člankov, ki opisujejo uporabo biomedicinskih materialov, ki vsebujejo kolagen, ter njihov vpliv na celjenje kroničnih in akutnih ran ali opeklin. 6 člankov je v nivoju 2 in en članek v nivoju 3, gledano na hierarhijo. Vsi članki potrjujejo uporabo kolagena in kolagenskih pripomočkov, saj ta pozitivno vpliva na celjenje in granulacijo tkiva ter nastanek novega tkiva. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da kolagen igra ključno vlogo pri celjenju ran in ima ključno vlogo pri tvorbi novega tkiva in obnovi poškodovane kože. Pri kroničnih ranah je proces celjenja v zadnji fazi ustavljen, s pomočjo kolagena in kolagenskih pripravkov lahko vzpostavimo ponovno delovanje in nadomestimo novo tkivo (matriks). V našem okolju je izvedenih premalo raziskav in orodij za standardno oceno ran in uporabo določenih oblog.
Keywords: Kolagen, rane, celjenje
Published in DKUM: 21.02.2024; Views: 491; Downloads: 145
File (1,07 MB)

Abstract: Celjenje roženičnih ran je pogosto omejeno s fibrozo in tvorjenjem brazgotin, ki jih lahko povzroča transformni rastni faktor β (angl. transforming growth factor – TGF). Nadzirana fibroza, ki jo lahko usmerimo z inzulinu podobnim rastnim faktorjem – 1 (angl. insulin-like growth factor – IGF) in protifibrotičnimi učinkovinami, bi lahko prispevala k ohranjanju prozornosti roženice med celjenjem. S pomočjo stimulacije primarnih človeških keratocitov s TGF-β v brezserumskem gojitvenem mediju smo ustvarili celični model roženične stromalne rane. S slikovno pretočno citometrijo smo analizirali posamezne celice iz celičnih kultur in določali stopnjo nuklearizacije Smad3 in znotrajcelično fluorescenčno intenziteto obarvanega Smad7 in roženičnega Kristalina – aldehidne dehidrogenaze 3A1. Pri preučevanju izločanja proteoglikanov Biglikana in Keratokana v zunajcelični matriks smo uporabili teste ELISA. Skupaj s stimulacijo s TGF-β smo celice obravnavali samo z IGF-1, s suberoilanilidehidroksiamično kislino (SAHA) ali halouginonom; ločenim populacijam smo poleg protifibrotikov dodali še IGF-1. Pri samostojni obravnavi z IGF-1 smo ugotovili zmanjšano translokacijo Smad3 in zvišano količino Aldehidne dehidrogenaze 3A1 znotraj celic. Poleg tega je bilo izločanje proteoglikanov prav tako ugodno za ustvarjanje pogojev prozornosti. SAHA je povzročila zvišanje Smad7 v celicah in inhibirala translokacijo Smad3 v jedra – tudi v kombinaciji z IGF-1. Imunofluorescenčna mikroskopija je pokazala, da je dodatek IGF-1 in v kombinaciji s protifibrotičnimi učinkovinami zavrl transdiferenciacijo v miofibroblaste in spodbudil nastanek fibroblastov. TGF-β/ Smad signalna pot fibroze in zamotnjenosti roženice je bila inhibirana s strani IGF-1; še posebej ob dodatku SAHA kakor tudi s halofuginonom. Zaključujemo, da bi lahko IGF-1 uspešno dodali k zdravljenju s protifibrotičnimi učinkovinami, kar bi omogočilo boljše celjenje roženične rane in tvorbo bolj prozornega tkiva.
Keywords: Roženica, keratocit, miofibroblast, fibroza, celjenje ran, TGF-b, IGF-1, SAHA, halofuginon, Smad, celična kultura, slikovna pretočna citometrija
Published in DKUM: 14.01.2019; Views: 1884; Downloads: 243
Full text (69,22 MB)

Abstract: Nekatere rane, definirane kot kronične rane, se v daljšem časovnem obdobju ne zacelijo. Njihovo celjenje je ustavljeno v vnetni fazi, na kar vpliva več dejavnikov, na primer slaba cirkulacija krvi, visoka starost, težave s premikanjem, razne bolezni, ki zavirajo delovanjo imunskega sistema. V kroničnih ranah se veliko bolj kot v akutnih izražajo vnetni citokini, ki poskušajo odpraviti intenzivno vnetje v rani. Med temi citokini so: interlevkini (IL), interferoni in tumor zavirajoči faktor (TNF). Vrednotenje celjenja rane je bilo do sedaj omejeno bodisi na presojo zdravnika ali pa na merjenje kvalitativnih podatkov o celjenju, medtem ko so poskusi določanja poteka celjenja na kvantitativen, napovedno veliko boljši, način, še v povojih. V diplomskem delu smo se zato lotili vrednotenja celjenja prav na tej osnovi, torej poiskati kvantitativno merljive količine, ki jih lahko povežemo s celjenjem. Osredotočili smo na analizo izražanja vnetnih in imunskih genov: IL4, IL5, IL8, IL10 in CSF2 v kronični diabetični razjedi, kot modelni rani. Rezultati so pokazali, da se vsi geni najbolj izražajo na robovih rane in vedno manj proti sredini. To nakazuje na smer celjenja rane, in sicer od njenega roba proti sredini, kar je v skladu tudi s siceršnjimi opazovanju celjenja. Rezultati so zelo vzpodbudni in so osnova za nadaljnje preiskovanje omenjenega pristopa kot možnega modernega protokola za oceno celjenja ran.
Keywords: celjenje ran, kronične rane, vnetje, citokini, vnetni in imunski geni
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 2009; Downloads: 133
Full text (2,83 MB)

Abstract: Ker se na tržišču pojavljajo številne nove obloge, ki od zdravstvenega osebja zahtevajo kontinuirano izobraževanje s področja oskrbe ran, je bil namen diplomskega dela predstaviti sodobno oskrbo ran, predvsem smernice uporabe negativnega tlaka oziroma aparata V1STA® ter opisati naloge medicinske sestre pri prevezovanju ran. Za namen izdelave diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri kateri smo uporabili domačo in tujo literaturo, s katero smo predstavili teoretična izhodišča. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela, pri kateri smo izvedli študijo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, anketirali smo izvajalce zdravstvene nege na oddelku za Travmatologijo in oddelku za Abdominalno in splošno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Rezultati raziskave so potrdili, da izvajalci zdravstvene nege poznajo terapijo z negativnim tlakom in s tem aparat V1STA® ter da ob prevezah opazujejo znake vnetja, upoštevajo ukrepe oziroma standarde pri oskrbi rane. Dileme, ki se še zmeraj pojavljajo po oddelkih je kdo naj opravi prevez kadar je potrebna terapija z negativnim tlakom, saj se medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege zaradi premalo izobraževalnih možnosti ne počutijo dovolj kompetentne.
Keywords: kirurška rana, celjenje, oskrba rane, negativni tlak, V1STA®
Published in DKUM: 06.08.2013; Views: 4487; Downloads: 680
Full text (2,23 MB)

Abstract: Fototerapija z laserjem je fizikalna metoda za spodbujanje celjenja akutnih in kroničnih ran. Laserje, ki proizvajajo koherentno svetlobo, vse pogosteje nadomeščajo laserske polprevodniške LED diode, ki proizvajajo nekoherentno svetlobo. Namen raziskave je bil raziskati, ali fototerapija z LED laserjem vpliva na hitrejše celjenje ran in zmanjšanje bolečine. Raziskovalna metodologija. V randomizirani paralelni prospektivni raziskavi smo pri bolnikih opazovali dinamiko bolečine in celjenja ran znotraj 6 tednov. Vzorec raziskave je zajemal 20 bolnikov s kroničnimi ranami 2. in 3. stopnje. V skupini 10 bolnikov smo izvajali lasersko zdravljenje, ostali bolniki pa so bili vključeni v kontrolno skupino. Rezultati. Relativna površina ran glede na vrednost pred raziskavo je že po enem tednu zdravljenja bila manjša v skupini bolnikov zdravljenih z laserjem (mediana = 98 %) v primerjavi s kontrolno skupino (mediana = 102 %) (p < 0,001). Površina ran se je v skupini zdravljenih z laserjem nadalje zmanjševala in v zadnjem 6. tednu dosegla mediano 78 %, medtem ko je površina ran v kontrolni skupini znašala še vedno visokih 109 % (p = 0,002). V prvem in četrtem tednu zdravljenja nismo ugotovili statističnega zmanjšanja bolečine (p = 0,28), ugotovili pa smo jo v 2., 3., 5. in 6. tednu. Zadnji teden se je bolečina v skupini bolnikov zdravljenih z laserjem zmanjšala na mediano 79 % v primerjavi s kontrolno skupino, kjer je relativna bolečina še višja (118 %) (p = 0,005). Patronažne medicinske sestre so mnenja, da je zdravljenje z lasersko terapijo hitra in enostavna metoda, ki ne povzroča bolečin, ampak jih celo zmanjša. Sklep. Analiza rezultatov nakazuje, da zdravljenje z LED laserjem lahko vpliva na celjenje kroničnih ran in zmanjšanje bolečine.
Keywords: kronična rana, celjenje, fototerapija, polprevodniški LED laser
Published in DKUM: 24.02.2012; Views: 4063; Downloads: 410
Full text (2,35 MB)