1. Razvoj protokola modeliranja celičnih struktur med poljubnima površinama : magistrsko deloDenis Završek, 2023, master's thesis Abstract: V tej magistrski nalogi sem raziskoval razvoj protokola za modeliranje celičnih struktur med različnimi površinami.
Ugotovil sem, da narava ponuja navdih za oblikovanje celičnih struktur, ki imajo velik potencial v izdelavi lahkih in trdnih konstrukcij. Razvil sem protokol za njihovo modeliranje, uporabljal sem programsko opremo Rhinoceros 3D in orodje Grasshopper.
Ta magistrska naloga predstavlja pomemben korak k razumevanju in praktični uporabi celičnih struktur v oblikovanju in inženiringu ter ponuja možnosti za nadaljnje raziskave in razvoj na tem področju.
Keywords: celične strukture, oblikovanje, celični modeli, aditivna proizvodnja, 3D modeliranje, Rhinoceros 3D, Grasshopper, 3D tisk
Published in DKUM: 29.11.2023; Views: 490; Downloads: 35
 Full text (4,85 MB)
This document has many files! More... |
2. VPLIV PROBIOTIČNIH BAKTERIJ IZ RODU LACTOBACILLUS NA IZRAŽANJE GENOV SGLT1 IN GLUT2 V FUNKCIONALNIH CELIČNIH MODELIH ČREVESNEGA EPITELIJAMaša Primec, 2020, doctoral dissertation Abstract: VPLIV PROBIOTIČNIH BAKTERIJ IZ RODU LACTOBACILLUS NA IZRAŽANJE GENOV SGLT1 IN GLUT2 V FUNKCIONALNIH CELIČNIH MODELIH ČREVESNEGA EPITELIJA
SPLOŠNO: Ohranjanje zdravja je odvisno od sožitja med gostiteljevim organizmom in mikrobioto. Probiotične bakterije (probiotiki) so živi mikroorganizmi, ki ob zaužitju v zadostnih količinah vplivajo blagodejno na zdravje gostitelja. Že zgodnje raziskave so temeljile na proučevanju probiotičnih prehranskih lastnosti, ki ob zaužitju prispevajo tudi k strukturni spremembi črevesne mikrobiote in s tem med drugim vplivajo na stanje telesne presnove in njeno homeostazo. Ohranjanje homeostaze v telesu je tako ključnega pomena in se odraža na vseh nivojih, tudi na nivoju glukoze, ki predstavlja nujno gorivo za normalno delovanje celice. Kljub številnim kliničnim študijam, ki prikazujejo vplive različnih probiotikov na nivo glukoze in njeno homeostazo, je poznavanje točnega mehanizma njihovega delovanja še vedno skromno.
CILJI: Cilji doktorske disertacije so bili ugotoviti, ali kateri izmed izbranih probiotičnih sevov, to so Lactobacillus plantarum PCS 20 (PCS 20), Lactobacillus plantarum PCS 26 (PCS 26), Lactobacillus rhamnosus GG ATCC 53103 (LGG) in Lactobacillus acidophilus ATCC 4356 (L. acidophilus), vpliva na izražanje genov SGLT1 in/ali GLUT2, kot tudi, ali kateri izmed izbranih probiotičnih sevov iz rodu Lactobacillus vpliva na spremenjeno količino prehoda glukoze skozi črevesne epitelijske celice (transepitelijski transport) v prašičjem in humanem funkcionalnem celičnem modelu.
METODE: Črevesna celična linija nekarcinogenega izvora (CLAB) in humana črevesna celična linija karcinogenega izvora Caco2 (ATCC HTB-37) (Caco2) sta bili izpostavljeni probiotičnim sevom PCS 20, PCS 26, LGG in L. acidophilus. Učinek probiotičnih sevov je bil določen z merjenjem transkripcije in translacije genov SGLT1 in GLUT2 v celicah. Morebitna raznolikost med vplivi probiotičnih sevov je bila nadalje ocenjena z merjenjem transepitelijskega transporta glukoze po gojenju celic na mikroporoznih membranah.
REZULTATI: Spremembe v transkripciji in izražanju genov SGLT1 in GLUT2 so bile različne glede na probiotični sev in/ali celično linijo. V celični liniji CLAB je dodatek LGG statistično značilno najbolj povečal transkripcijo gena SGLT1, medtem ko je dodatek PCS 26 statistično značilno najbolj zmanjšal transkripcijo gena GLUT2, kar se je odražalo tudi na proteinski ravni. V celični liniji Caco2 je vpliv vseh testiranih sevov pokazal tendenco k zmanjšanju transkripcije in izražanja gena GLUT2, pri čemer je sev L. acidophilus najučinkoviteje znižal raven proteina GLUT2. Statistično značilne spremembe na molekularni in proteinski ravni GLUT2 pri kombinacijah PCS 26/CLAB in L. acidophilus/Caco2 je spremljalo tudi značilno znižanje hitrosti transepitelijskega transporta glukoze.
ZAKLJUČEK: Naša študija in vitro je izpostavila nekatere probiotične seve rodu Lactobacillus kot potencialne kandidate pri uravnavanju izražanja glukoznih prenašalcev in posledično pri uravnavanju transepitelijskega transporta glukoze v črevesnih epitelijskih celicah. Specifični probiotični sevi Lactobacillus lahko zmanjšajo transkripcijo in izražanje prenašalcev glukoze v črevesnih epitelijskih celicah ter s tem hitrost absorpcije glukoze iz hrane. Zmanjšana celokupna absorpcija glukoze iz črevesja kot posledica uporabe probiotičnega prehranskega dodatka bi lahko koristila v podpornem zdravljenju vseh patoloških stanj, povezanih s homeostazo glukoze. Nova dognanja bi tako prispevala k izboljšanju vodenja omenjenih patoloških stanj in tudi h kakovosti življenja pacientov.
Keywords: Lactobacillus, celični modeli, SGLT1, GLUT2, glukoza
Published in DKUM: 20.05.2021; Views: 1482; Downloads: 144
Full text (4,19 MB) |
3. Vpliv hidrolizirajočih taninov iz izvlečkov kostanja na črevesne epitelijske celice humanega in prašičjega izvoraNeža Vidmar, 2017, master's thesis/paper Abstract: V magistrskem delu smo ugotavljali vpliv različnih koncentracij kostanjevih taninov na presnovo celic in izražanje toksičnih učinkov na epitelijske celice ter izražanje pozitivnih učinkov kostanjevih taninov na tesne celične stike med epitelijskimi celicami tankega črevesja humanega in prašičjega izvora. Za citotoksični test, test presnovne aktivnosti celic, test viabilnosti celic in funkcionalne celične 3-D modele smo uporabili prašičje enterocite CLAB in humane fetalne epitelijske celice tankega črevesja H4-1 ter hidrolizirajoče tanine iz izvlečkov kostanja, FARMATAN in FARMATAN ET 50. Pri izpostavitvi funkcionalnih celičnih 3D-modelov taninom in merjenju transepitelijske električne upornosti (TEER) smo uporabili elektrodo za merjenje električne upornosti in potenciala. V celicah, ki so bile izpostavljene višjim koncentracijam kostanjevih taninov, je prišlo do zmanjšane količine kristal vijoličnega. Pri presnovni aktivnosti celic so se pri višjih koncentracijah vrednosti absorbance v primerjavi s kontrolo znižale. Po izpostavitvi celičnih linij kostanjevemu taninu so vrednosti transepitelijske električne upornosti (TEER) glede na kontrolo naraščale.
Keywords: hidrolizirajoči tanini, črevesje, tesni stiki, funkcionalni 3D – celični modeli, transepitelijska električna upornost (TEER)
Published in DKUM: 11.07.2017; Views: 2835; Downloads: 169
Full text (639,05 KB) |
4. |
5. Mehanizmi delovanja probiotičnih in protektivnih bakterij PCS 20, PCS 26 ter LGG v preprečevanju metaboličnega sindromaMario Gorenjak, 2014, dissertation Abstract: Metabolični sindrom, znan tudi kot »sindrom X« ali »sindrom inzulinske rezistence«, narašča po vsem svetu, vključno z državami v razvoju. Presnovni sindrom je sestav klinično izraženih znakov, kot so centralna debelost, visok krvni tlak, povišana raven plazemske glukoze na tešče ali diagnosticirana sladkorna bolezen, nizek HDL in povišani serumski trigliceridi. Vse te sestavine skupaj ali posamezno vplivajo na razvoj srčno-žilnih bolezni, ki so vodilni vzrok smrti v sodobnem svetu. Izsledki preteklih raziskav so pokazali, da lahko probiotične/protektivne bakterije vplivajo na izboljšanje zdravja s pozitivnimi učinki na bolezni, ki so sestavine presnovnega sindroma, in sicer sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, dislipidemija in nizkostopenjsko vnetje.
Cilji doktorske disertacije so bili, ugotoviti, kateri izmed probiotičnih/protektivnih sevov Lactobacillus plantarum PCS 20, Lactobacillus plantarum PCS 26 in Lactobacillus rhamnosus GG deluje pozitivno v kaskadi molekularnih reakcij na ravni tankega črevesja, remodeliranja monocitov/makrofagov in adipocitov v humanem celičnem modelu nekarcinogenega izvora, ter podati znanstveno razlago mehanizmov možnega pozitivnega večnivojskega delovanja izbranih probiotičnih/protektivnih sevov pri bolnikih s presnovnim sindromom. V ta namen smo raziskavo razdelili na dva dela.
Prvi del je zajemal predklinično in vitro laboratorijsko študijo, ki je ena izmed prvih v svetovnem merilu, ki je preučevala mehanizme delovanja probiotičnih/protektivnih bakterij v preprečevanju presnovnega sindroma z uporabo funkcionalnih celičnih modelov nekarcinogenega izvora, natančneje z uporabo celičnih linij humanega črevesnega epitelija, humanih monocitov/makrofagov in humanih visceralnih preadipocitov. Z in vitro laboratorijsko študijo smo dokazali, da probiotični/protektivni sev Lactobacillus plantarum PCS 26 izraža pozitivne učinke, ki bi v gostitelju s presnovnim sindromom lahko pripomogli k lajšanju posameznih sestavin sindroma, in hkrati uvedli tudi nov pristop k raziskovanju biosubstanc z uporabo funkcionalnih celičnih modelov humanega nekarcinogenega izvora.
Drugi del raziskave je zajemal prospektivno, dvojno slepo in s placebom kontrolirano in vivo pilotno klinično študijo, v katero je bilo zajetih 16 prostovoljcev s presnovnim sindromom. Rezultati raziskav so pokazali, da probiotični protektivni sev Lactobacillus plantarum PCS 26 pozitivno vpliva na zmanjšanje obsega pasu, na znižanje koncentracije serumskega holesterola in na vzdrževanje ravni adiponektina v serumu. Ti vplivi skupaj pa lahko pripomorejo k lajšanju presnovnega sindroma predvsem z vidika klinične manifestacije in tveganj v povezavi s srčno-žilnimi boleznimi.
Izvedene raziskave predstavljajo temeljno izhodišče za načrtovanje in izvedbo dolgoročne klinične študije v velikem obsegu, ki bi nam omogočila podrobnejši vpogled v mehanizme delovanja probiotičnih/protektivnih bakterij v preprečevanju ali lajšanju presnovnega sindroma.
Keywords: presnovni sindrom, debelost, inzulinska rezistenca, dislipidemija, probiotične bakterije, funkcionalni celični modeli.
Published in DKUM: 05.11.2014; Views: 3005; Downloads: 547
Full text (26,41 MB) |
6. Biološki učinki naravnih mineralnih vod Radenska z ali brez rastlinskih ekstraktov v humanem celičnem modeluMartin Trapečar, 2010, master's thesis Abstract: Naravne mineralne vode vsebujejo naravno raztopljene mineralne snovi in imajo zaradi tega dokazane številne prehransko-fiziološke učinke na človekov organizem. Ugotavljali smo specifičen učinek naravnih mineralnih vod Radenska Classic in Naturelle v humanih celičnih modelih v kombinaciji z ali brez ekstraktov vrste Malva sylvestris. Določali smo biološko dostopnost posameznih mineralov, antitumorsko in imunomodulatorno delovanje kombinacij naravnih mineralnih vod in rastlinskih ekstraktov kot tudi njihov vpliv na fiziologijo razvoja intestinalnega epitelija. Dokazali smo, da so minerali vod biološko visoko dosegljivi ter, da ugodno vplivajo na razvoj transepitelijske rezistence intestinalnega epitelija. Hkrati ugotavljamo da naravna mineralni vodi Radenska delujeta antiproliferativno in proapoptotično na celice adenokarcinoma debelega črevesa. Naravni mineralni vodi Radenska Naturelle ter Classic z ali brez ekstraktov gozdnega slezenovca dodatno spodbujata antiinflamatorni Th2 imunski odgovor z zaviranjem proinflamatornega TNF-α ter spodbujanjem antiinflamatornih IL-10 ter TGF-β. Prav tako, zaključujemo, da ekstrakti vrste Malva sylvestris zaradi njihove izjemne biološke aktivnosti še dodatno povečujejo biološki učinek naravnih mineralnih vod Radenska in predstavljajo velik potencial kot funkcionalni prehrambni dodatek.
Keywords: mineralna voda, Malva sylvestris, biološki učinki, celični modeli
Published in DKUM: 23.10.2012; Views: 2583; Downloads: 150
Full text (1,42 MB) |
