1. Vpliv mešanice triphale in ašvagande (Withania somnifera Dunal) na preživetje človeških melanomskih celic in keratinocitov v celični kulturi : magistrsko deloTjaša Rifelj, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo proučevali vpliv mešanice triphale (v nadaljevanju triphale) in ašvagande (Withania somnifera Dunal) na melanomske celice WM 266-4 in keratinocite NHEK. Pripravili smo gojišča za celične kulture melanomskih celic WM 266-4 ter keratinocitov NHEK, ki smo jih izpostavili raztopinam triphale (0,5 %, 1 %, 3 %, 5 %, 6 %, 8 % in 10 % raztopine) in ašvagande (0,25 %, 0,3 %, 0,4 %, 0,5 %, 1 % ter 5 % raztopine). Opravili smo morfološko analizo celic in ugotavljali metabolno aktivnost celic s pomočjo testa WST-8. Ugotovili smo, da triphala ni vplivala na obliko melanomskih celic WM 266-4. Raztopine triphale vseh koncentracij so statistično značilno znižale metabolno aktivnost melanomskih celic WM 266-4 glede na kontrolo. Z višanjem koncentracije raztopine triphale je metabolna aktivnost melanomskih celic WM 266-4 naraščala, vendar v nobenem primeru ni dosegla metabolne aktivnosti melanomskih celic v kontroli. Ašvaganda je v vseh koncentracijah vplivala na vretenasto obliko melanomskih celic WM 266-4, saj so le-te postale okrogle. Statistično značilno je tudi zavirala metabolno aktivnost melanomskih celic WM 266-4 pri vseh koncentracijah. Z višanjem koncentracij raztopine ašvagande se je metabolna aktivnost melanomskih celic WM 266-4 zmanjševala. Prav tako triphala ni vplivala na obliko keratinocitov NHEK. Metabolno aktivnost keratinocitov NHEK je triphala statistično značilno povečala v primerjavi s kontrolo, saj je že 3 % raztopina triphale povečala metabolno aktivnost keratinocitov NHEK za 100 %. Vpliva ašvagande na obliko keratinocitov NHEK in metabolno aktivnost nismo mogli oceniti zaradi tehničnih težav, ki so spremenile pogoje pri eksperimentalnem delu. Ker sta triphala in ašvaganda vplivali na melanomske celice WM 266-4 in keratinocite NHEK, bi bilo smiselno nadaljevati raziskave ter jih razširiti na druge tipe celic. Keywords: ašvaganda, celična kultura, keratinociti, melanomske celice, triphala Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 327; Downloads: 17
Full text (4,09 MB) |
2. Vpliv rastnih faktorjev in zaviralcev fibrotičnega tipa celjenja na keratocite v celičnih modelih roženične raneTomislav Šarenac, 2018, doctoral dissertation Abstract: Celjenje roženičnih ran je pogosto omejeno s fibrozo in tvorjenjem brazgotin, ki jih lahko povzroča transformni rastni faktor β (angl. transforming growth factor – TGF). Nadzirana fibroza, ki jo lahko usmerimo z inzulinu podobnim rastnim faktorjem – 1 (angl. insulin-like growth factor – IGF) in protifibrotičnimi učinkovinami, bi lahko prispevala k ohranjanju prozornosti roženice med celjenjem. S pomočjo stimulacije primarnih človeških keratocitov s TGF-β v brezserumskem gojitvenem mediju smo ustvarili celični model roženične stromalne rane. S slikovno pretočno citometrijo smo analizirali posamezne celice iz celičnih kultur in določali stopnjo nuklearizacije Smad3 in znotrajcelično fluorescenčno intenziteto obarvanega Smad7 in roženičnega Kristalina – aldehidne dehidrogenaze 3A1. Pri preučevanju izločanja proteoglikanov Biglikana in Keratokana v zunajcelični matriks smo uporabili teste ELISA. Skupaj s stimulacijo s TGF-β smo celice obravnavali samo z IGF-1, s suberoilanilidehidroksiamično kislino (SAHA) ali halouginonom; ločenim populacijam smo poleg protifibrotikov dodali še IGF-1. Pri samostojni obravnavi z IGF-1 smo ugotovili zmanjšano translokacijo Smad3 in zvišano količino Aldehidne dehidrogenaze 3A1 znotraj celic. Poleg tega je bilo izločanje proteoglikanov prav tako ugodno za ustvarjanje pogojev prozornosti. SAHA je povzročila zvišanje Smad7 v celicah in inhibirala translokacijo Smad3 v jedra – tudi v kombinaciji z IGF-1. Imunofluorescenčna mikroskopija je pokazala, da je dodatek IGF-1 in v kombinaciji s protifibrotičnimi učinkovinami zavrl transdiferenciacijo v miofibroblaste in spodbudil nastanek fibroblastov. TGF-β/ Smad signalna pot fibroze in zamotnjenosti roženice je bila inhibirana s strani IGF-1; še posebej ob dodatku SAHA kakor tudi s halofuginonom. Zaključujemo, da bi lahko IGF-1 uspešno dodali k zdravljenju s protifibrotičnimi učinkovinami, kar bi omogočilo boljše celjenje roženične rane in tvorbo bolj prozornega tkiva. Keywords: Roženica, keratocit, miofibroblast, fibroza, celjenje ran, TGF-b, IGF-1, SAHA, halofuginon, Smad, celična kultura, slikovna pretočna citometrija Published in DKUM: 14.01.2019; Views: 1884; Downloads: 243
Full text (69,22 MB) |
3. Priprava novih piščančjih celičnih kulturTajda Peinkiher, 2018, master's thesis/paper Abstract: Ozaveščenost ljudi o zmanjšanju uporabe živalskih modelov in upoštevanje pravila 3R (reduce, refine, replace = zmanjšaj, dodelaj, zamenjaj) v raziskovalnem svetu je vse večja. Med enega od načinov alternativnih metod sodi tudi delo na celičnih kulturah. Področje razvoja in dostopnosti piščančjih celičnih kultur je, v primerjavi s humanimi in mišjimi, zelo pomanjkljivo. V naši magistrski nalogi smo se odločili razviti nove piščančje celične linije iz primarne kulture pridobljene iz 19 dni starega zarodka piščanca in optimizirati njihovo gojenje in vitro. Najuspešnejša rast celičnih kultur se je z našim protokolom izkazala pri jetrnih hepatocitih ter epiteliju ileuma, nismo pa uspeli vzpodbuditi celic epitelija kolona k delitvi. Te kulture smo v in vitro pogojih s precepljanjem obdržali 238 dni, dodatno pa smo iz njih uspeli klonirati in pripraviti tri celične linije hepatocitov in eno linijo epitelija ileuma. Glede na celično obliko smo primerjali pripravljene kulture celic s komercialno dostopnimi celičnimi kulturami in ugotovili skladnost morfologije. V prihodnosti bi bilo potrebno linije dodatno okarakterizirati na prisotnost značilnih celičnih markerjev in optimizirati pogoje za rast kolonocitov. Keywords: celična kultura, ileum, hepatociti, epitelij, piščanec Published in DKUM: 20.04.2018; Views: 1848; Downloads: 140
Full text (2,40 MB) |