| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Gastric cancer in pregnancy - diagnostic and therapeutic dilemma : case report
Lucija Kuder, Andraž Dovnik, Matjaž Horvat, Iztok Takač, 2016, professional article

Keywords: rak želodca, nosečnost, carski rez, gastrektomija, limfadenektomija
Published in DKUM: 11.04.2024; Views: 80; Downloads: 1
.pdf Full text (90,95 KB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document!

2.
Elective caesarean section after 39 weeks gestation and the influence on neonatal morbidity : does a strict policy really help?
Faris Mujezinović, 2017, original scientific article

Keywords: elektivni carski rez, čas posega, dihalne težave novorojenca, navodila
Published in DKUM: 09.04.2024; Views: 70; Downloads: 3
.pdf Full text (118,40 KB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document!

3.
Telesna aktivnost med nosečnostjo in pojavnost carskega reza
Urška Špegel, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Število carskih rezov pri nas in v svetu narašča. Carski rez je povezan z več zapleti v primerjavi z vaginalnim porodom. Telesna aktivnost v času nosečnosti je ukrep, ki ima številne prednosti za mamo in otroka ter izboljša izide poroda. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na pojavnost carskega reza. Metode: Izvedli smo pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, SAGE in Web of Science. Vključili smo randomizirane kontrolirane klinične raziskave v angleškem jeziku, objavljene med letoma 2012 in 2022. Za prikaz iskanja, pregleda in izbire člankov smo uporabili priporočila PRISMA. Članke smo kritično ocenili. Izvedli smo vsebinsko analizo. Uporabljena je bila deskriptivna metoda. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 12 raziskav. Telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na pojavnost carskega reza in lahko prispeva k zmanjšanju pojavnosti le-tega. Priporoča se zmerna telesna aktivnost 30 do 60 minut, dva do štirikrat tedensko. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na zmanjšanje pojavnosti carskega reza. Zdravstveni delavci bi morali vzpodbujati k telesni aktivnosti, saj bi s tem lahko vplivali na višje število vaginalnih porodov.
Keywords: telesna aktivnost, nosečnost, carski rez
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 636; Downloads: 119
.pdf Full text (1,05 MB)

4.
Vloga videolaringoskopije pri oskrbi dihalne poti pri porodnicah
Iva Blajić Šarac, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Uvod V primerjavi s kirurško populacijo je vloga videolaringoskopije pri porodnicah manj raziskana. To potrjuje tudi Cochranova baza podatkov, v kateri je samo ena od 64 randomiziranih študij primerjala videolaringoskopijo z direktoskopijo pri porodnicah in ugotovila podaljšan čas do vstavitve dihalne cevke v sapnik pri uporabi McGrath Series 5 videolaringoskopa. Večina dosedanjih študij v porodništvu je bila namreč samo opazovalnih ali je šlo za prikaze kliničnih primerov. Poročale so o uspešni rabi različnih videolaringoskopov pri predvideno ali nepredvideno težki vstavitvi dihalne cevke v sapnik. Ker je čas do uspešne vstavitve dihalne cevke bistvenega pomena pri nujnem carskem rezu tako za mater kot za potencialno ogroženega otroka, so potrebne nadaljnje raziskave, ki bodo proučile, katera vrsta videolaringoskopa omogoča najkrajši čas za oskrbo dihalne poti pri porodnicah. Glavni namen naše študije je bil torej primerjati čas do vstavitve dihalne cevke v sapnik med C-MAC videolaringoskopom, King Vision videolaringoskopom ter direktno laringoskopijo. Metode Prospektivno randomizirano raziskavo je odobrila Nacionalna etična komisija Republike Slovenije (številka 33/02/25, dne 15. 02. 2015). Raziskava je bila prijavljena tudi v registru kliničnih raziskav Avstralije in Nove Zelandije »ANZCTR« (angl. Australian New Zeland Clinical Trials Registry) pod številko ACTRN12616000527460. V študijo je bilo vključenih sto osemdeset porodnic, ki so bile glede na vrsto uporabljenega laringoskopa naključno razporejene v tri skupine. Primarni cilj raziskave je bil določiti čas do uspešne vstavitve dihalne cevke v sapnik. Sekundarni cilji so bili trajanje laringoskopije, ocena vidljivosti grla po Cormack-Lehanovi lestvici, uspešnost prvega poskusa vstavitve dihalne cevke v sapnik, število vseh poskusov vstavitve dihalne cevke v sapnik, težavnost laringoskopije in vstavitve dihalne cevke v sapnik ter število optimizacijskih manevrov in zapletov med oskrbo dihalne poti. Rezultati Med tremi pripomočki ni bilo statistično pomembnih razlik v času vstavitve dihalne cevke v sapnik, uspešnosti prvega poskusa in številu vseh potrebnih poskusov za vstavitve dihalne cevke v sapnik. Težavnost vstavitve je bila pri C-MAC videolaringoskopu manjša kot pri King Vision videolaringoskopu (P < 0,001), medtem ko med King Vision videolaringoskopom in direktnim laringoskopom (P = 0,06) ter C-MAC-videolaringoskopom in direktnim laringoskopom (P = 0,05) ni bilo statistično pomembnih razlik. Z uporabo King Vision videolaringoskopa je bilo trajanje laringoskopije najdaljše (9±6 s, P = 0,028) in je hkrati zahtevalo tudi največ optimizacijskih manevrov (59 (100%), P < 0,0001). Ne glede na to pa je bila uporaba King Vision videolaringoskopa povezana z najboljšo vidljivostjo grla, namreč kar 47 (80 %) porodnic je imelo vidljivost grla stopnje 1 po Cormack Lehanovi lestvici (P < 0,001). Pet manjših zapletov smo zabeležili pri uporabi King Vision videolaringoskopa in enega z direktnim laringoskopom. Zaključki Ker C-MAC videolaringoskop in King Vision videolaringoskop v primerjavi z direktoskopom nista podaljšala časa za vstavitev dihalne cevke v sapnik, prav tako se nista razlikovala v uspešnosti prvega poskusa ter številu vseh poskusov za vstavitev dihalne cevk v sapnik, bi lahko postala videolaringoskopija primarni intubacijski pristop za oskrbo dihalne poti pri porodnicah za carski rez. Uporaba C-MAC videolaringoskopa je bila najmanj težavna in je hkrati omogočala tudi dobro medsebojno sodelovanje brez nepotrebne izgube časa, zato bi ga lahko uporabljali za rutinsko oskrbo dihalne poti porodnic za carski rez. King Vision videolaringoskop bi lahko koristil v primeru spredaj ležečega grla po neuspešni vstavitvi dihalne cevke v sapnik z uporabo C-MAC videolaringoskopa ali direktnega laringoskopa.
Keywords: anestezija, porodništvo, vstavitev dihalne cevke v sapnik, videolaringoskopi, carski rez
Published in DKUM: 26.05.2021; Views: 1122; Downloads: 95
.pdf Full text (1,52 MB)

5.
Uspešnost multimodalne analgezije po carskem rezu: učinkovitost infuzije levobupivakaina in ketorolaka v operativno rano
Jožica Wagner - Kovačec, 2019, doctoral dissertation

Abstract: IZHODIŠČA: Neprekinjena infuzija lokalnega anestetika in nesteroidnega protivnetnega zdravila v rano je lahko učinkovit del multimodalne analgezije po carskem rezu, vendar so raziskave pokazale nasprotujoče zaključke. Z dvojno slepo, prospektivno randomizirano raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je v skupni porabi piritramida za lajšanje pooperativne bolečine pomembna razlika med štirimi skupinami porodnic po carskem rezu, ki imajo neprekinjeno infuzijo analgetika preko katetra v rani. BOLNICE IN METODE: Po soglasju Republiške etične komisije in podpisanem soglasju porodnice smo randomizirali 61 porodnic za nenujni carski rez v eno od štirih skupin za neprekinjeno 48-urno infuzijo preko katetra v rano. Skupina 1 (n=15) je prejela 0,25% levobupivakain, skupina 2 (n=15) ketorolak, skupina 3 (n=14) kombinacijo 0,25% levobupivakaina in ketorolaka ter skupina 4 (n=15) placebo- 0,9% NaCl. Po lokalni infiltraciji je bil vložen perforiran kateter nad mišično fascijo po celotni dolžini operativne rane ter po zašitju kože priklopljen na elastomersko črpalko za 48-urno dovajanje neprekinjene izbrane infuzije s hitrostjo 5 ml/h. Porodnice so redno dobivale paracetamol 1 g intravensko na 6 ur ter piritramid za zadovoljivo lajšanje pooperativne bolečine. Primarni izhod je bil skupna poraba piritramida v mg za 24 in 48 ur. REZULTATI: 59 porodnic je zaključilo raziskavo, ena porodnica (skupina 0,25% levobupivakain plus ketorolak) je bila izključena iz raziskave zaradi naključne prezgodnje ločitve katetra z elastomerske črpalke; eni porodnici (skupina ketorolak) je bil kateter iz rane predčasno odstranjen zaradi potrebe po ponovnem operativnem posegu. Raziskava je pokazala, da sta skupini porodnic, ki sta dobivali preko neprekinjene infuzije v rano nesteroidno protivnetno zdravilo, potrebovali statistično značilno manj opiatnega analgetika piritramida v 24 in 48 urah po carskem rezu. ZAKLJUČKI: Raziskava nakazuje možnost, da bi uporaba protivnetnih zdravil za neprekinjeno infuzijo preko katetra v rano za pooperativno analgezijo po carskem rezu lahko imela superiorni učinek v primerjavi z lokalnim anestetikom
Keywords: carski rez, pooperativna analgezija, kateter v rani, levobupivakain, ketorolak, paracetamol
Published in DKUM: 26.02.2019; Views: 1343; Downloads: 157
.pdf Full text (2,94 MB)

6.
Vloga anestezijske medicinske sestre pri lajšanju pooperativne bolečine po carskem rezu s pomočjo elastomerske črpalke
Ksenija Počkaj, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Bolečina je pojav, s katerim se medicinska sestra pogosto srečuje na vseh področjih svojega delovanja. V diplomski nalogi smo opisali različne načine lajšanja pooperativne bolečine s poudarkom na lajšanju pooperativne bolečine z neprekinjeno infuzijo analgetičnih učinkovin v operativno rano, apliciranih s pomočjo elastomerske črpalke. Namen raziskave: Namen diplomskega dela je predstaviti delokrog in pristojnosti anestezijske medicinske sestre pri lajšanju pooperativne bolečine, pripravo učinkovin za neprekinjeno infuzijo analgetičnih učinkovin v operativno rano ter ugotoviti, katera analgetična mešanica najbolj učinkovito lajša pooperativno bolečino pri porodnicah po carskem rezu. Metode: V raziskovalnem delu smo izvedli klinično raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika in ocenjevanja bolečine pri porodnicah z vizualno analogno lestvico. Anketni vprašalnik je vseboval 13 vprašanj zaprtega tipa. Rezultati in razprava: Glede na rezultate ankete so bile porodnice ustrezno seznanjene z načini lajšanja bolečine po carskem rezu, razumele so tudi pomen merjenja jakosti bolečine. Z razlago načina lajšanja pooperativne bolečine po carskem rezu z elastomersko črpalko je bilo dobro seznanjenih 18 porodnic (90 %), 2 porodnici (10 %) pa nista bili seznanjeni. Zadovoljivo lajšano bolečino je ocenilo 17 (85 %) porodnic. Porodnice, ki so dobile po elastomerski črpalki aplicirano analgetično mešanico 0,25 % levobupivakain in ketorolaka, so bile 48 ur po carskem rezu brez bolečin (1-2 po vizualni analogni lestvici).
Keywords: elastomerska črpalka, anestezijska medicinska sestra, porodnica, carski rez, bolečina, vizualna analogna lestvica
Published in DKUM: 13.12.2012; Views: 2760; Downloads: 410
.pdf Full text (1,65 MB)

7.
AKTIVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE PRI PACIENTKI PO CARSKEM REZU
Milka Mikulič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo teoretično predstavili porodniško operacijo – carski rez, aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu in izvedli študijo primera pacientke po carskem rezu. Uvodoma je predstavljena zgodovina carskega reza ter definicija in indikacije za carski rez. Opisana je tudi razlika med elektivnim in nujnim carskim rezom, psihična in fizična priprava pacientke, anestezija za carski rez, prisotnost partnerja ter antibiotična zaščita med carskim rezom. V nadaljevanju smo predstavili zdravstveno nego po carskem rezu. Podana je definicija zdravstvene nege ter posebnosti procesa zdravstvene nege in aktivnosti zdravstvene nege v intenzivni enoti pri pacientki po carskem rezu. Na podlagi študije primera smo naredili prikaz zdravstvene nege po 11. funkcionalnih vzorcih Majory Gordon. Izpostavili smo najpomembnejše in prioritetne probleme, kot so akutna bolečina kirurške rane, nevarnost infekcije, dihalne poti – neučinkovito čiščenje, motnje spanja, ki so kazalci aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu. Izvajali smo kontinuirano zdravstveno nego; pristop k zdravstveni negi pacientke je bil celosten. Aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu smo obravnavali za čas njenega bivanja v intenzivni enoti.
Keywords: Ključne besede: porod, carski rez, pacientka, aktivnosti zdravstvene nege, pooperativna zdravstvena nega, študija primera.
Published in DKUM: 15.07.2009; Views: 7396; Downloads: 1916
.pdf Full text (438,86 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica