1. IDEAL SOČUTJA IN NJEGOV POMEN V MAHAJANSKI TRADICIJI BUDIZMAMateja Meško Kaiser, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu raziskujemo zgodovinski pojav in razvoj ideala sočutja, ki se je pojavil v mahajanskem budizmu. Sočutje predstavlja verujočim osrednjo vrlino, ki jo razvijajo v sebi vsi, zaobljubljeni poti sočutja in poti bodhisattev. V mahajanski tradiciji so bodhisattve bitja, razvijajoča v sebi neskončno sočutje ter modrost le za to, da ju lahko uporabijo za pomoč vsem trpečim bitjem. V svojem razdajanju gredo celo tako daleč, da zavrnejo vrhunec, nirvano samo zato, da bi lahko še naprej pomagali, dokler ne bo tudi poslednje trpeče bitje, človek ali žival, rešeno. Mahajanski budizem predstavlja nadaljnji tok razvoja po življenju Sidharte Gautame Sakjanskega - zgodovinskega Bude, utemeljitelja prvotnega budizma. Z namenom iskanja in prikaza posrednih povezav z okoliščinami kasnejšega razvoja, je obravnavan začetek budizma, Budovo življenje in njegove okoliščine, ki so prispevale k nastanku tega, kar danes pojmujemo kot prvine budističnega nauka. Prav tako je nakazan razvoj budizma po Budovi smrti za področje obravnave diplomskega dela pomemben, saj sta se šele znotraj tega časovnega obdobja kot ideal oblikovala sočutje in lik bodhisattev. Oboje je obravnavano in predstavljeno skozi izkušnje poznavalcev budizma, ne le kot koncept, ampak tudi kot značilnosti tistih, ki se čutijo poklicani slediti temu idealu. Stopijo na pot bodhisattev, ki jim predstavlja tako pot razvoja, kot pot, na kateri pozabijo nase in živijo le za pomoč drugim. Zaradi širšega razumevanja smo predstavili temeljne koncepte, za katere ocenjujemo, da so nujno potrebna razlaga kompleksne budistične filozofije, ki tradicijo uokvirja. Na ta način smo se dotaknili razlage zgolj navidez preprostih stvari kot so srečnost in preprostost budistov, osredotočenost na »tukaj«, »sedaj« ter zavedanja sobivanja vsega, kar je. Da bi kulturno oddaljeno religijo boljšega razumeli, smo jo primerjali še z znanimi kot sta krščanska in stoiška tradicija.
Keywords: sočutje, bodhisattva, mahajanski budizem, praznina, vsepovezanost
Published in DKUM: 24.08.2016; Views: 1870; Downloads: 201
 Full text (701,18 KB) |
2. Elementi budističnih idej in praks v krščanstvu: vzroki in družbeni učinkiAlenka Koželnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava vpliv budizma na krščanstvo. Na osnovi primerjave med Jezusom in Budo ter med njunima naukoma poskuša najti vzroke za podobnosti med obema religijama, ugotoviti kako je do teh podobnosti prišlo ter kako so le-te vplivale na kasnejši razvoj krščanstva in na razvoj pretežno krščanskih družb. V teoretično zasnovani nalogi na osnovi izbrane literature ugotavljam prisotnost budističnih elementov v krščanstvu, ki so vidne predvsem v etičnih direktivah budističnega in krščanskega nauka. Z budističnimi misionarji, ki jih je v predkrščanskem obdobju po svetu pošiljal indijski kralj Ašoka, ter z osvajanji Aleksandra Velikega je na Zahod začela prihajati tudi vzhodnjaška miselnost. Veliko podobnosti se kaže med budističnim naukom in med judovskimi asketskimi sektami, ki so bile ob prihodu Jezusa del duhovnega okolja v Palestini in Egiptu. Predvideva se, da je najverjetnejša povezava med Jezusovim naukom in budizmom judovska verska sekta esenov. Krščanstvo se je kasneje z ustanovitvijo enotne cerkve in njene hierarhije ter s sklenitvijo zavezništva s politično oblastjo oddaljilo od budistične in vzhodnjaške miselnosti. Sociolog Max Weber je prepričan, da je bila protestantska etika s svojim 'odčaranjem sveta' tista, ki je odločilno prispevala k oblikovanju moderne kulture in kapitalistično naravnane družbe. V pretežno budističnih družbah takega razvoja ni zaslediti, saj religije Vzhoda opredeljuje tradicionalizem, misticizem in kontemplacija, kar onemogoča napredovanje v smeri racionalizacije, ki je za kapitalizem nujno potrebna. Kot izjemen primer se kaže Japonska, kjer se je po drugi svetovni vojni kljub pretežno budistični tradiciji razvil kapitalizem. Vendar začetkov modernizacije na Japonskem ne gre pripisati izključno vplivom Zahoda, kot mnogi zmotno mislijo. Zasluge za ta razplet gredo specifičnosti japonske religije, pod vplivom katere je prišlo do etične reforme preprostega ljudstva in s tem do njegove samoreformacije.
Keywords: budizem, krščanstvo, eseni, Max Weber, protestantska etika, Japonska
Published in DKUM: 14.06.2016; Views: 1794; Downloads: 175
Full text (516,33 KB) |
3. BUDIZEM V SLOVENIJI: ZNAČILNOSTI SKUPNOSTI, PREPRIČANJ IN PRAKSMarko Tertinek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Osnovni namen diplomske naloge je bil predstaviti osnovne karakteristike budizma v Sloveniji in ugotoviti, v kolikšni meri se te skladajo s trendi (novega) zahodnega budizma v Severni Ameriki (ZDA). Pri tem smo posebno pozornost namenili slovenskim budističnim organizacijam in meditacijskim skupinam ter njihovim pripadnikom in simpatizerjem. V teoretičnem delu smo skušali čim bolj celovito predstaviti značilnosti budizma na Zahodu in vse do sedaj zbrane informacije o budizmu v Sloveniji. V empiričnem delu naloge pa smo s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod raziskovanja ugotavljali karakteristike slovenskih budistov in simpatizerjev budizma. Pri tem smo si pomagali z anketnim vprašalnikom, sekundarno analizo podatkov, opazovanjem z udeležbo in metodo komparacije. Ugotovili smo, da so med slovenskimi budisti in simpatizerji budizma nadsorazmerno zastopane ženske, posamezniki med 30. in 50. letom starosti, nadpovprečno izobraženi, levo politično usmerjeni ter posamezniki iz urbanih okolij. Prav tako smo videli, da so se slovenski budisti in simpatizerji budizma začeli zanimati za budizem predvsem zaradi vpliva budističnih knjig in predavanj ter njihove želje po duhovni rasti in izpopolnitvi. Večina jih tudi prihaja iz rimskokatoliških in nereligioznih družin in se danes ne smatrajo nujno kot budisti. Kar se tiče same budistične prakse v Sloveniji, so pri večini praktikantov v ospredju različne oblike meditacije. Kljub temu pa smo ugotovili, da gre pri približno eni četrtini slovenskih budistov in simpatizerjev budizma za zelo intenzivno religijsko prakso, ki vključuje tudi kompleksnejše budistične prakse, kot so npr. prostracije, molitve, vizualizacije, očiščevalne prakse, darovanja. Ugotovili smo tudi, da slovenski budisti in simpatizerji budizma ne verjamejo nujno v nekatere temeljne nauke budizma, kot sta karma in reinkarnacija, čeprav se skoraj vsi strinjajo, da je najvišji cilj življenja razsvetljenje z namenom čim bolj pomagati vsem čutečim bitjem. Analize so pokazale, da so glede opisanih in še nekaterih drugih značilnosti slovenski budisti in simpatizerji budizma sorazmerno homogena skupina, saj se le redko pokažejo (majhne) razlike glede na njihov spol, tip stalnega prebivališča ali izobrazbo. Na koncu smo prišli do glavnega sklepa, da se osnovne karakteristike slovenske budistične skupnosti v veliki meri skladajo s karakteristikami budistične skupnosti v Severni Ameriki (ZDA).
Keywords: religija, nova religijska gibanja, budizem, zahodni budizem, budizem v Sloveniji.
Published in DKUM: 13.06.2016; Views: 5247; Downloads: 466
Full text (2,54 MB) |
4. STEBRI JAPONSKE DRUŽBE V OBDOBJU KAMAKURA ŠOGUNATA (1185-1333)Katja Zorko, 2015, undergraduate thesis Abstract: Z vzpostavitvijo šogunata v Kamakuri se je na Japonskem začel srednji vek, ki je s seboj prinesel mnoge spremembe, tako na političnem in pravnem kot tudi družbenem, kulturnem ter verskem področju. Te spremembe so počasi, a vztrajno preoblikovale japonsko miselnost in se še danes odražajo skozi določene kulturne posebnosti.
V prvem delu diplomske naloge sem se osredotočila na zgodovinski razvoj, ki je privedel do omenjenih sprememb. V drugem pa sem se posvetila upravo-pravnim posebnostim vojaške vlade v Kamakuri s poudarkom na upravni delitvi na uradnike džito in šugo ter opisom njihovih dolžnosti in pravic. Kot glavni vir pri opisovanju le-teh so mi služili prevodi originalnih listin iz kamakurskega obdobja.
V zadnjem delu naloge sem se osredotočila na glavne nosilce sprememb v obravnavanem obdobju – samuraje ter njihovo vojaško in kulturno življenje. Tukaj sem se dotaknila osnovnih vrednot samurajev, kot jih razlaga njihov častni kodeks bušido, ter njihovega življenja na bojišču in izven njega. Ker je veliko vlogo v življenju samuraja igral tudi zen budizem, sem na kratko predstavila tudi vpliv, ki ga je imelo to versko gibanje na razvoj umetnosti in kulture.
Keywords: Japonska, šogunat Kamakura, srednji vek, samuraji, džito, šugo, bušido, zen budizem.
Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 1467; Downloads: 182
Full text (2,11 MB) |
5. PRIMERJALNA ANALIZA ODNOSA DO ŽIVALI V SVETOVNIH RELIGIJAHAlenka Šiplič, 2014, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili odnos do živali v svetovnih religijah. Vključili smo hinduizem, budizem, judaizem, krščanstvo in islam. Cilji so bili ugotoviti osnovni odnos do živali, simboliko živali, izkoriščanje živali za prehrano ljudi in odnos do poskusov na živalih. Analizo smo opravili s pomočjo domače in tuje strokovne literature.
Analiza je pokazala, da je odnos do živali v vseh obravnavanih religijah v nekaterih pogledih zelo podoben. Izstopa nadrejenost človeka v odnosu do živali, saj vse obravnavane religije priznavajo človeku višji status od živali. To se jasno kaže v ugotovitvi, da nobena izmed obravnavanih religij ne nasprotuje poskusom na živalih, kadar je njihov namen izboljšanje zdravja ljudi, oziroma kadar gre za dobrobit človeštva. Uporaba posameznih živalskih vrst kot verskih simbolov je značilna za vse obravnavane religije, hkrati pa smo ugotovili, da je živalska simbolika mnogo obširnejša in vplivnejša v starejših religijah, kot sta Hinduizem in Budizem. Zanimivo je, da imata prav ti dve tudi najvišji odstotek vegetarijancev, kar bi lahko deloma povezali z večjim pomenom čaščenja živali, deloma pa tudi z doktrino o temeljni enotnosti narave in medsebojni tesni povezanosti človeka in njegovega naravnega okolja.
Keywords: Živali, hinduizem, budizem, judaizem, krščanstvo, islam, simbolizem, prehrana, poskusi na živalih.
Published in DKUM: 15.10.2014; Views: 2585; Downloads: 256
Full text (1,16 MB) |
6. POMEN BARV IN SIMBOLOV V MANDALAHKlavdija Celec, 2013, undergraduate thesis Abstract: Pomen barv in simbolov v mandalah
Namen naloge je bil raziskati pomen barv in simbolov v mandalah. Temeljni simbol mandale je krog, ki pomeni celoto. Mandala navdušuje človeštvo že tisočletja s svojo sporočilnostjo in s svojo preprosto obliko – krog. Cilj naloge je bil prikazati mandalo v prvobitni pojavnosti, njene spremembe v različnih kulturah in kakšno moč ima v Zahodnem svetu. Pri delu so bile uporabljene metode analize pisnih virov. Ugotovili smo, da se za prvobitno mandalo skrivajo nauki budizma. Ostale kulture so glede na namen in sporočilnost prikazovale simboliko barv in oblik na drugačen način. V Zahodnem svetu pa se psihološki globlji pomen izgubi, saj mandala nima budističnega ozadja in ne potekajo molitve k Budi, kakor je praksa v vzhodnjaški kulturi. V Zahodnem svetu mandala ponuja večinoma le etstetske užitke.
Keywords: mandala, krog, barve, simboli, budizem
Published in DKUM: 12.11.2013; Views: 5308; Downloads: 542
Full text (5,50 MB) |
7. ODNOS BUDIZMA DO NARAVNEGA OKOLJAManuela Korade, 2012, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti dvoje: 1) kakšen odnos zavzema budizem do okolja, 2) empirično raziskati na primeru konkretnih držav, ki so tradicionalno (vsaj delno) budistične, ali pripadniki budizma izražajo višjo stopnjo ekološke usmerjenosti v primerjavi s pripadniki drugih veroizpovedi oziroma v primerjavi s takšnimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi. V ta namen smo diplomsko delo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na osnovi študija dostopne literature odgovorili na dve zastavljeni raziskovalni vprašanji. Sklenili smo, 1) da so budistične vrline (nenasilje, sočutje, prijaznost, odgovornost ...) že po svoji naravi okoljevarstvene. Na tej osnovi smo zaključili, da je budizem okolju prijazna religija. 2) Glede na to da so okoljski problemi stvar modernega časa, je nemogoče pričakovati, da bi zgodnja budistična besedila vsebovala ekološko etiko, kot jo razumemo danes. Vseeno pa lahko govorimo o njenih zametkih, čeprav ni bila motivirana z okoljevarstvenimi vzgibi, ampak je sledila budističnim vrlinam. Na podlagi sklepov, izpeljanih iz teoretičnega dela, smo postavili hipotezo, da so pripadniki budizma ekološko bolj usmerjeni v primerjavi s pripadniki drugih veroizpovedi oziroma v primerjavi s takšnimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi. V empiričnem delu smo jo s pomočjo metode sekundarne analize podatkov Svetovne raziskave vrednot testirali. Analizo smo opravili na primerih sledečih držav: Tajska, Japonska, Hong Kong, Južna Koreja, Kitajska, Tajvan, Vietnam, Malezija in Singapur. Rezultati so pokazali, da glede ekološke usmerjenosti v nobeni izmed obravnavanih držav med budisti, ostalimi afiliati in neafiliati ni omembe vrednih razlik. Na tej osnovi smo hipotezo zavrgli. Hkrati smo opazili, da so razlike glede ekološke usmerjenosti znatno večje med obravnavanimi državami. Po nadaljnjih analizah smo prišli do končnega sklepa, da na ekološko usmerjenost obravnavanih držav ne vpliva pripadnost oz. nepripadnost veroizpovedim niti vrsta veroizpovedi, ugotovili pa smo signifikanten vpliv gospodarske razvitosti.
Keywords: religija, naravno okolje, ekološka etika, budizem, vrline, budistične države, ekološka usmerjenost, gospodarski razvoj
Published in DKUM: 02.01.2013; Views: 3067; Downloads: 345
Full text (1,20 MB) |
