1. Priprava zelenih hidrofobnih plasti z antikorozijskimi lastnostmi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeTjaša Štiberc, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo temelji na preučevanju zelenih inhibitorjev s potencialnimi antikorozijskimi lastnostmi, pri čemer smo se osredotočili na rožmarinov ekstrakt in bučno olje. V ta namen smo pripravili samosestavljive hidrofobne prevleke na kovinskih vzorcih, formirane s potopitvijo v etanolno raztopino 0,05 M stearinske kisline z dodatki različnih koncentracij rožmarinovega ekstrakta in bučnega olja. Določene kovinske vzorce smo predhodno funkcionalizirali z APTES-om in fosfatiranjem, da bi preučili zmožnosti izboljšanja adhezije. Korozijski medij je bila 3,5-odstotna raztopina natrijevega klorida. Učinkovitost hidrofobnih prevlek smo preučili s klasično elektrokemijsko potenciodinamsko metodo. Za podrobno analizo morfologije vzorcev smo uporabili vrstični elektronski mikroskop, poleg tega pa smo uporabili še Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR) in Goniometer OCA25.
Rezultati potrjujejo protikorozijsko učinkovitost dodanih inhibitorjev, saj se je inhibicijska učinkovitost z večanjem koncentracije dodatkov rožmarinovega ekstrakta in bučnega olja višala. Najvišjo inhibicijsko učinkovitost 94,16 % smo dosegli v primeru samosestavljive hidrofobne prevleke formirane s potopitvijo kovinskega vzorca v etanolno raztopino 0,05 M stearinske kisline z dodatkom 4% bučnega olja, pri tem da je bila površina vzorca še predhodno funkcionalizirana v 2 % raztopini APTES-a, kar pomeni, da smo s prej omenjenim postopkom uspešno izboljšali oprijem prevleke na kovinskem vzorcu. Visoko inhibicijsko učinkovitost prevleke zagotavlja njena hierarhična struktura, ki smo jo potrdili s proučevanjem morfologije površine s SEM, in vrednostjo kota omočljivosti (>90). Na hidrofobne lastnosti prav tako nakazuje sama sestava raztopine nastanka prevleke (bučno olje in stearinska kislina). S predhodnim fosfatiranjem smo najvišjo vrednost inhibicijske učinkovitosti dosegli pri dodatku 4% bučnega olja (91,765 %).
Glede na rezultate lahko sklepamo, da smo s funkcionaliziranjem površine vzorca v 2 % raztopini APTES-a in s fosfatiranjem uspešno izboljšali oprijem prevleke formirane v nadaljevanju postopka s potopitvijo v etanolno raztopino 0,05 M stearinske kisline z dodatkom bučnega olja in rožmarinovim ekstraktom različnih koncentracij.
Keywords: korozija, hidrofobnost, zeleni inhibitorji, potenciodinamska metoda, bučno olje, rožmarin
Published in DKUM: 17.09.2024; Views: 0; Downloads: 39
 Full text (2,36 MB) |
2. Določanje komponent v bučnem olju s pomočjo kromatografskih tehnik : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMelissa Sterniša, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili vpliv postopkov izolacije na kakovost bučnega olja, pri čemer smo se osredotočili na vsebnost maščobnih kislin.
Olje smo pridobili iz mletih bučnih semen sorte buče Cucurbita pepo s petimi različnimi ekstrakcijskimi tehnikami (hladna in vroča ekstrakcija, ekstrakcija po Soxhletu, ultrazvočna ekstrakcija), z dvema organskima topiloma, in sicer heksanom in petroletrom ter superkritično ekstrakcijo s CO2 pri različnih temperaturah in tlakih. Ekstrahirali smo pri 40 °C ter 200 in 300 barih ter pri 60 °C pri 200 in 300 barih. S plinsko kromatografijo z masno spektrofotometrijo smo maščobne kisline v olju identificirali in izmerili njihovo vsebnost. Med temi maščobnimi kislinami so palmitinska, oleinska, stearinska, linolna in linolenska maščobna kislina. Ne glede na vrsto ekstrakcije je olje vsebovalo največ oleinske in linolne kisline. Največ maščobnih kislin smo zasledili v ekstraktu pridobljenim z ekstrakcijo po Soxhletu s topilom heksan (vzorec 2) ter v ekstraktu ultrazvočne ekstrakcije, kjer smo kot topilo uporabili petroleter (vzorec 6). V vzorcu pridobljenem po Soxhletu s heksanom je bilo 174 μg/mg oleinske kisline in 167 μg/mg linolne kisline. V vzorcu ultrazvočne ekstrakcije s petroletrom pa je bilo 182 μg/mg oleinske kisline in 165 μg/mg linolne kisline.
Keywords: Bučno olje, ekstrakcija, maščobne kisline, plinska kromatografija
Published in DKUM: 27.09.2022; Views: 951; Downloads: 233
Full text (4,09 MB) |
3. Vpliv pridelovalnih in predelovalnih dejavnikov na senzorične lastnosti bučnega oljaMartina Jug, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Pridelovalni sistem, sorta ter način praženja oljnih bučnic lahko vplivajo na senzorične lastnosti bučnega olja. Namen poskusa je bil analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, ekološki), sorte (populacijska sorta, hibridna sorta) ter različnih načinov praženja (temperatura, trajanje praženja) na senzorično kakovost in sprejemljivost pri potencialnih potrošnikih. V juniju 2015 smo izvedli senzorično ocenjevanje s pomočjo petstopenjske hedonske lestvice in senzoričnega trikotnika. Netrenirani preskuševalci so na 10 cm dolgi nestrukturirani črtni skali (z označenim koncem) določili všečnost šest različnih vzorcev bučnega olja. Rezultati senzoričnega ocenjevanja so pokazali, da pridelovalni sistem in sorta nimata tolikšnega vpliva, kot ga ima temperatura in trajanje praženja bučnega olja. Bučna olja, ki so bila pražena na višjih temperaturah ter dlje časa, so dobila višje ocene. Opažene so bile tudi razlike med ocenami všečnosti bučnega olja glede na spol preskuševalcev, strokovno področje izobraževanja in pogostost uporabe.
Keywords: bučno olje, senzorično ocenjevanje, sorta, sistem pridelave, način praženja
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1751; Downloads: 328
Full text (1015,19 KB) |
4. Ekonomska upravičenost predelave oljnih bučMateja Horvat, 2013, undergraduate thesis Abstract: Buče uvrščamo v družino bučevk (Cucurbitaceae). Za pridelovanje z namenom pridobivanja olja uporabljamo navadno bučo (Cucurbita pepo L.). Buče so vsestransko uporabne. Uporabljamo jih lahko v prehrani ljudi in živali, v zdravstvene in kozmetične namene ter za okras. Bučno olje je svojevrstna specialiteta in vir zdrave hrane. Diplomsko delo temelji na razvoju tehnološko-ekonomskega modela za pridelavo oljnih buč s prodajo suhih bučnih semen ter za nadaljnjo predelavo bučnih semen v 100 % bučno olje. V simulacijskem modelu so ocenjeni naslednji ekonomski parametri: lastna cena, lastna cena z upoštevano subvencijo, finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti. Rezultati kažejo, da je ob doseganju predvidenega pridelka in predvidene cene (pridelek = 700 kg suhih bučnih semen/ha), pridelava oljnih buč za prodajo semena ekonomična (koeficient ekonomičnosti Ke = 1,01), vendar je prodaja bučnega olja smotrnejša, saj je dosegla koeficient ekonomičnosti v višini Ke = 1,73.
Keywords: oljne buče, bučno olje, tehnološko-ekonomski model, ekonomika
Published in DKUM: 02.12.2013; Views: 3327; Downloads: 586
Full text (380,19 KB) |
5. |
