| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Dejavniki gospodarske rasti držav v globalni ekonomiji in v reguliranem finančnem okoju
Ana Jurhar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomskega dela je analiza vloge finančne regulacije v gospodarski rasti s primeri do sedaj napisanih raziskav. Prav tako je cilj določiti vlogo in pomen bank, zavarovalnic ter borznega sektorja na gospodarsko rast. Na primerih petih držav z visoko reguliranim in petih držav z nizko reguliranim finančnim okoljem se raziskava osredotoča na vpliv finančne regulacije na stabilnost finančnega sektorja in rast bruto domačega proizvoda. Rezultati kažejo kompleksen odnos med regulacijo in gospodarsko rastjo, pri čemer visoka regulacija prispeva k stabilnosti, medtem ko nizka regulacija lahko pritegne investitorje, vendar prinaša tudi tveganja za nestabilnost.
Keywords: dejavniki gospodarske rasti, finančna regulacija, banke, zavarovalnice, borzni sektor, bruto domači proizvod.
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 361; Downloads: 57
.pdf Full text (2,04 MB)

2.
Makroekonomska analiza vpliva COVID-19 v evroobmočju
Nino Planinšek, 2022, master's thesis

Abstract: Pandemija COVID-19 je spremenila naša življenja, kakršna smo poznali. Med največjimi negativnimi spremembami je vpliv na gospodarstvo evroobmočja, ki je utrpelo največjo škodo po finančni krizi leta 2008. Vse se je začelo v Evropi konec januarja in v začetku februarja 2020, takrat smo zabeležili prve primere okužb z virusom. Tako so bili že meseca marca sprejeti prepotrebni ukrepi za preprečevanje širjenja in posledično socialno distanciranje. Ne glede na to, da je sprva kazalo, da se bo vse skupaj kmalu zaključilo, je sedaj mesec maj 2022, mi pa se še vedno soočamo z določenimi omejitvami in s strahom pred izbruhom novega vala, ki bi dodatno spremenil naša življenja in poslabšal gospodarske obete. Posledice v evroobmočju so vidne zlasti v zniževanju bruto domačega proizvoda, bruto investicij v osnovna sredstva, padcu uvoza, izvoza, državne in zasebne potrošnje. Ne pozabimo na inflacijo, čeprav se morda zdi, da so nižje vrednosti pozitivne za posameznike, temu žal ni tako, ker se posledično zmanjšuje gospodarska rast in povečuje brezposelnost. Pandemija je obsežno vplivala na trg dela in doprinesla predvsem številne prekvalifikacije na delovnih mestih, vpeljalo se je delo na daljavo, vse skupaj pa je imelo posledično vpliv na uporabo naprednih tehnologij. Posledice so sicer omejili programi in sheme za ohranjanje delovnih mest ter rešitve, ki temeljijo na področju ekonomske politike, katere glavni cilj je zagotoviti trajno gospodarsko rast, ki posledično omogoča izboljšanje in spremembo življenjskega standarda na višjo raven. Tako je bil sprejet sveženj fiskalnih spodbud, katerega cilj je bil, s povečanjem javne porabe in znižanjem davkov, podpreti agregatno povpraševanje. Pri tem je bil glavni namen doseči makroekonomske cilje, v tem primeru omejiti škodo in izboljšati stanje gospodarstva kot celote. Na področju monetarne politike je prišlo do nakupa državnih obveznic za zagotavljanje likvidnosti, prilagoditve deviznih tečajev in sprememb količine denarja v rezervah. Poleg vsega naštetega sta bila sprejeta tudi novi instrument za oživitev gospodarstva NextGenerationEU in okrepljeni dolgoročni proračun EU za obdobje 20212027. Cilj teh programov je pomagati državam članicam pri okrevanju, izboljšanju uspešnosti z uskladitvijo javnih in zasebnih naložb s širšimi cilji EU, zlasti z njeno zeleno in digitalno strategijo. V Evropi se je 27. decembra 2020 začelo cepljenje proti COVID-19, ki se pospešeno izvaja. Prav tako se je Evropska unija dogovorila o izdaji enotnega EU Digitalnega COVID potrdila. Vse navedeno je zelo spodbudno za našo prihodnost, ki je še vedno odvisna od razvoja pandemije COVID-19, precepljenosti posameznikov in stopnje upoštevanja ukrepov.
Keywords: Makroekonomija, denarna politika, bruto domači proizvod, inflacija, brezposelnost, fiskalna politika.
Published in DKUM: 23.06.2022; Views: 806; Downloads: 252
.pdf Full text (1,13 MB)

3.
Povezanost med rastjo BDP in razvitostjo finančnega sistema v državah Evropske unije
Domen Kokolj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava povezanost med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo v državah Evropske Unije. Osrednji namen dela je bilo razumevanje povezave med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo na vzorcu 27 držav EU, dodatno pa preverjanje dejanske povezanost med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo na vzorcu držav EU. V uvodnih poglavjih smo vzpostavili pregled teorij o povezavi med finančnim sistemom in gospodarsko rastjo ter predstavili obstoječe študije izbranega področja. V empiričnem delu raziskave, smo za vsako državo EU analizirali gospodarsko rast, gospodarsko razvitost in kazalnike razvitosti finančnega sistema. Z izračunom korelacijskega koeficienta smo ugotavljali ali obstaja povezava med gospodarsko rastjo in gospodarsko razvitostjo s kazalniki finančne razvitosti. Kot kazalnik gospodarske rasti smo izbrali BDP rast, kot kazalnik gospodarske razvitosti pa BDP na prebivalca. Za kazalnike finančne razvitosti smo uporabili indeks finančne razvitosti, ki so ga razvili Sahay et al. (2015) in ga izračunava IMF (2021), likvidne obveznosti kot % BDP, borzno kapitalizacijo kot % BDP in domače kredite privatnemu sektorju kot % BDP. Ugotovili smo, da v EU kot celoti med gospodarsko rastjo in finančno razvitostjo obstaja pozitivna korelacija pri treh izmed štirih izbranih kazalnikih finančne razvitosti. Države smo razdelili v dve skupini, finančno bolj in finančno manj razvite in ugotavljali, ali med skupinama obstajajo razlike v jakosti povezave med spremenljivkami. Ugotovili smo, da je v finančno bolj razvitih državah povezava med gospodarsko rastjo in finančno razvitostjo pri treh kazalnikih finančne razvitosti višja, kot v finančno manj razvitih državah, pri enem kazalniku (domači krediti privatnemu sektorju kot % BDP) pa povezave nismo zaznali tako pri finančno bolj razvitih kot pri finančno manj razvitih. Nato smo izračune ponovili tudi za kazalnik gospodarske razvitosti, kjer smo zaznali pozitivno povezavo pri treh kazalnikih, pri enem pa ne. Pri izračunu korelacijskih koeficientov za finančno bolj in finančno manj razvite države smo ugotovili, da so trije od štirih koeficientov za finančno bolj razvite države pozitivni in višji od korelacijskih koeficientov za finančno manj razvite države. Le pri domačih kreditih privatnemu sektorju so finančno manj razvite države imele večji korelacijski koeficient kot finančno bolj razvite države.
Keywords: Bruto domači proizvod, finančna razvitost, Pearsonov korelacijski koeficient, Evropska Unija, gospodarska rast.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1168; Downloads: 99
.pdf Full text (2,18 MB)

4.
Ekonometrična analiza vpliva človeškega kapitala na bruto domači proizvod na Norveškem in Švedskem
Blaž Prelog, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Koncept človeškega kapitala je postal ena izmed ključnih spremenljivk v sodobni teoriji gospodarske rasti. Gre za investicije v posameznikovo izobrazbo in zdravje, kar ima za posledico večjo produktivnost posameznika in višji potencialni zaslužek. Diplomsko delo obravnava vpliv človeškega kapitala na bruto domači proizvod na Norveškem in Švedskem. V uvodnih poglavjih sta predstavljeni teoriji gospodarske rasti in človeškega kapitala ter obstoječe empirične študije gospodarske rasti. V nadaljevanju sta predstavljena indeksa, ki prikazujeta razvoj države in človeškega kapitala; to sta indeks človekovega razvoja in indeks človeškega kapitala. Izhodiščne podatke za ekonometrično analizo smo pridobili iz nacionalnih statističnih uradov Norveške in Švedske. Za obe državi smo s pomočjo računalniškega programa EViews 11, izdelali tri ustrezne regresijske funkcije, za katere smo razložili osnovne statistike in pomen dobljenih regresijskih koeficientov. Vse funkcije smo testirali na ustreznost specifikacije z RESET testom in oceno stabilnosti parametrov s Chow testom. Za odločitev o izbiri najprimernejšega modela pa smo primerjali primerljive determinacijske koeficiente ter primerljive nepojasnjene vsote kvadratov. Za izbrani funkciji smo izračunali standardizirane koeficiente in preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Zaradi prisotnosti heteroskedastičnosti in avtokorelacije smo izračunali robustne standardne napake ocen regresijskih koeficientov s heteroskedastično in avtokorelacijsko konsistentno variančno-kovariančno matriko, znano tudi kot HAC metoda.
Keywords: Bruto domači proizvod, izobrazba, zdravje, ekonometrična analiza, Norveška, Švedska.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1799; Downloads: 97
.pdf Full text (3,40 MB)

5.
Ekonometrična analiza osebne potrošnje Slovenije, Belgije in Italije
Katja Mohorko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Osebna potrošnja je ena izmed ključnih makroekonomskih dejavnikov, saj je leta 2018 v EU namreč predstavljala več kot polovico celotnega BDP. Poleg predstavitve osebne potrošnje v Sloveniji, Belgiji in Italiji med leti 2003 in 2018, identificiramo tudi vpliv njenih faktorjev s pomočjo ekonometrične analize. Študija temelji na različnih oblikah prilagojene Keynesianske potrošne funkcije in z ekonometrično metodo najmanjših kvadratov (MNK) preverja statistično značilnost in primernost izbranih neodvisnih spremenljvk, realnega BDP, realne obrestne mere in odložene potrošnje gospodinjstev vsake države. Kot najprimernejši se pri vsaki izmed njih izkaže multipli linearni regresijski model z odloženo odvisno spremenljivko, za katerega preverimo veljavnost predpostavk normalne porazdelitve, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije.
Keywords: osebna potrošnja, bruto domači proizvod, funkcija potrošnje, metoda najmanjših kvadratov, normalna porazdelitev, multikolinearnost, heteroskedastičnost, avtokorelacija
Published in DKUM: 11.12.2019; Views: 1279; Downloads: 116
.pdf Full text (3,12 MB)

6.
Dejavniki plačnih razlik in primerjava plač v izbranih evropskih gospodarstvih
Anton Rogina, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu predstavljamo in analiziramo pojasnjevalne dejavnike plačnih razlik ter primerjamo plače v izbranih evropskih gospodarstvih, in sicer v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji, na Madžarskem in v Sloveniji. Plača posameznikom predstavlja pomemben faktor, saj jo obravnavamo kot bolj ali manj reden dohodek, ki ga lahko porabimo v vsakodnevnem življenju. Oblikuje se na trgu dela, ki posledično ljudem predstavlja enega od pomembnejših trgov skozi celoten življenjski ciklus. V prvem sklopu diplomskega projekta se osredotočamo prav na trg dela in njegove osnovne elemente. V drugem pa analiziramo dinamiko nominalnih in realnih neto oziroma bruto plač v obdobju 2006-2015. Podatki kažejo, da so najvišje realne neto plače med izbranimi gospodarstvi v Avstriji, najnižje pa na Madžarskem. Po višini realne neto plače Sloveniji pripada tretje mesto med izbranimi gospodarstvi, za Italijo in pred Hrvaško. Ugotavljamo pa tudi, da prihaja do plačnih razlik med različnimi gospodarskimi dejavnostmi in med spoloma. Morebitne vzroke za to pa tekom diplomskega projekta predstavimo v okviru pojasnjevalnih dejavnikov plačnih razlik.
Keywords: plača, plačne razlike, Evropska unija, trg dela, bruto domači proizvod.
Published in DKUM: 07.11.2018; Views: 1025; Downloads: 194
.pdf Full text (844,70 KB)

7.
Značilnosti vzhodnoevropskih borznih trgov v primerjavi z razvitimi borznimi trgi
Tomaž Zdovc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo proučuje države, ki so imele po koncu druge svetovne vojne centralno-plansko gospodarstvo in so se po padcu »železne zavese« v devetdesetih letih soočile z izzivom prehoda v tržno gospodarstvo. Te države so bile s področja Centralne in Vzhodne Evrope ter Jugovzhodne Evrope. Prehod jim je omogočil proces privatizacije. Moralo se je razdeliti družbeno premoženje in sprejeti strukturne ukrepe, ki so omogočili modernizacijo gospodarstva z namenom vzpostavitve delujočega tržnega gospodarstva. Prehod se ni zgodil čez noč in v nekaterih državah proces še vedno traja. S prehodom v nov ekonomski sistem je prišlo do možnosti ponovne obuditve borz vrednostnih papirjev, ki so delovale že v preteklosti. Gospodarstvo in delovaje borz je močno prepleteno in drug brez drugega težko uspešno obstajata. Novonastale države in njihov potencialni razvoj gospodarstva so bile idelano okolje za delovanje teh borz, česar pa niso spregledali investitorji, ki so v tem videli možnost za visoke dobičke. Pritok tujih in domačih investicij je poganjal hitro gospodarsko rast vse do leta 2008, ko je nastopila gospodarska kriza, ki je zadala tej rasti močan udarec. Mnoga gospodarstva so od tega obdobja še vedno v okrevanju in iščejo možnosti za izhod iz krize.
Keywords: tranzicija, borza vrednostnih papirjev, indeks, bruto domači proizvod, tržna kapitalizacija
Published in DKUM: 02.09.2016; Views: 1391; Downloads: 101
.pdf Full text (1,54 MB)

8.
MODELIRANJE POTROŠNE FUNKCIJE PRIMERJAVA MED SLOVENIJO, AVSTRIJO IN HRVAŠKO
Rok Gornjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava in analiziranje končne potrošnje oz. potrošnje gospodinjstev spada med vedno aktualne teme z vidika makroekonomskega gibanja. V osnovi je potrošnja odvisna od večjega števila dejavnikov, končni vpliv na spremembo oz. na to, kaj se z njo dogaja, daje potrošnik s svojim obnašanjem, kar je posledica različnih sprememb. Za oceno potrošne funkcije in njeno testiranje smo izbrali tri različne modele potrošne funkcije, in sicer Keynesovo potrošno funkcijo, Brownovo potrošno funkcijo in funkcijo teorije permanentnega dohodka. Na podlagi ekonomske teorije smo v modele vključili spremenljivke, ki prikazujejo vrednost bruto domačega proizvoda potrošnje in odložene potrošnje. Funkcija, ki najbolje opisuje gibanje potrošnje, je bila izbrana Brownova potrošna funkcija. Po ekonometričnih testiranjih smo preverjali še heteroskedastičnost, multikolinearnost, avtokorelacijo ter test stabilnosti modela in regresijskih koeficientov. Ob oceni potrošne funkcije so v diplomsko delo zajeti tudi podatki ostalih makroekonomskih agregatov za opazovane države in Evropsko unijo kot celoto.
Keywords: potrošnja gospodinjstev, potrošna funkcija, bruto domači proizvod, heteroskedastičnost, multikolinearnost, avtokorelacija
Published in DKUM: 26.08.2016; Views: 1604; Downloads: 131
.pdf Full text (1,85 MB)

9.
ANALIZA JAVNEGA DOLGA IN UKREPOV ZA NJEGOVO OBVLADOVANJE V ČASU FINANČNE KRIZE NA PRIMERU SLOVENIJE, GRČIJE IN ŠPANIJE
Sara Milošič, 2016, master's thesis

Abstract: Leta 2007 smo bili priča nastanku finančne krize, ki se je najprej pojavila v Ameriki in je kasneje zajela še preostanek sveta. Maja 2010 je krizo v evropskem sistemu sprožila dolžniška kriza Grčije. Sprva se je zdelo, da je recesija že dosegla dno, vendar je dokaj hitro postalo jasno, da temu ni tako saj se je javni dolg v državah drastično povečal. Raven javnega dolga v Sloveniji leta 2008 sicer še ni bila tako kritična, saj je bila še vedno pod povprečjem EU, ki je v letu 2010 znašala 80 odstotkov BDP-ja EU, problematičen pa je bil trend zadolževanja, saj je bil ta med državami članicami EU v zadnjih letih med najhitreje rastočimi. Javi dolg v Sloveniji se je v naslednjih letih hitro začel povečevati. V prvem četrtletju leta 2013 smo zabeležili visok padec gospodarske aktivnosti, padec BDP je bil po razpoložljivih podatkih med največjimi v evrskem območju. Javni dolg, ki je bil med letoma 2006 in 2010 v povprečju 28,6-odstoten, bo še naraščal. Do konca leta 2015 se je povzpel na 80,8 odstotka BDP. Španija se trenutno sooča z najhujšo finančno krizo v zadnjih petdesetih letih. Kriza se je začela kot razširitev mednarodne finančne krize in kot posledica neravnovesij v bančnem in nepremičninskem sektorju. Javni dolg se znatno povečuje. Najhujše posledice finančne krize so se pokazale leta 2009. Upad gospodarstva, proizvodnje, izguba delovnih mest, upad BDP-ja za 6 %. Javni dolg v Španiji je trenutno dosegel rekord saj po podatkih španske centralne banke znaša že 87,8% BDP. Finančna kriza v Grčiji se je začela leta 2009 z dvomi investitorjev, če je Grčija sposobna servisirati svoje dolgove. Sprva je grška vlada prikrivala realne podatke o višini javnega dolga in primanjkljaja ampak se je hitro pokazalo, da sta javnofinančni primanjkljaj in javni dolg bistveno večja kot so sprva prikazali. Leta 2009 je prišla na oblast nova vlada, se je izkazalo, da ima država proračunski primanjkljaj, štirikrat višji od dovoljenega po maastrichtskih kriterijih, ki jih morajo upoštevati države članice Evropske unije. Za nastanek takšnega javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja si je Grčija kriva veliko sama saj je značilno, da je v preteklosti in prav tako tudi sedaj prihaja do davčnih utaj. S pobiranjem davkov države služijo kar v tem primeru pri utaji davkov seveda pomeni, da je država ogoljufana in sicer je Grčija letno izgubila tudi do 20 mrd evrov. Spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje javnega dolga je strateška prednostna naloga Evropske Unije in držav članic ter je del lizbonske strategije. V podporo tej strateški prednostni nalogi izvaja Evropska unija skupno politiko v vseh sektorjih gospodarstva, medtem ko države članice izvajajo lastne nacionalne strukturne reforme. Učinki teh reform in politik se čutijo v vsej Evropski uniji zaradi tesnih in vse pogostejših vezi med državami članicami.
Keywords: Javni dolg, recesija, finančna kriza, javnofinančni primanjkljaj, bruto domači proizvod, konkurenčnost, tveganje.
Published in DKUM: 15.06.2016; Views: 1555; Downloads: 206
.pdf Full text (1,24 MB)

10.
Analysis of the fiscal burden in Bosnia and Herzegovina and the European Union
Adnan Rovčanin, Amir Karalić, 2010, review article

Abstract: This paper analyses the importance of the fiscal burden for the national economy and the relationship between taxes and gross domestic product. This paper examines tax participation - the most important part of state treasury - in the gross domestic product (GDP) as well as the fiscal burden in B&H and the European Union (EU) countries from the aspect of direct and indirect taxes. Finally, the significance of relationship between the GDP and Value Added Tax (VAT) is analysed. The example of EU 27 and B&H demonstrates the intensity of the impact and relationship of stated values in a certain time period in addition to mutual comparisons.
Keywords: davčna politika, fiskalna politika, davek na dodano vrednost, davki, bruto domači proizvod, analiza, regresijske analize
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2860; Downloads: 36
URL Link to full text

Search done in 13.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica