| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Ekonometrična analiza osebne potrošnje Slovenije, Belgije in Italije
Katja Mohorko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Osebna potrošnja je ena izmed ključnih makroekonomskih dejavnikov, saj je leta 2018 v EU namreč predstavljala več kot polovico celotnega BDP. Poleg predstavitve osebne potrošnje v Sloveniji, Belgiji in Italiji med leti 2003 in 2018, identificiramo tudi vpliv njenih faktorjev s pomočjo ekonometrične analize. Študija temelji na različnih oblikah prilagojene Keynesianske potrošne funkcije in z ekonometrično metodo najmanjših kvadratov (MNK) preverja statistično značilnost in primernost izbranih neodvisnih spremenljvk, realnega BDP, realne obrestne mere in odložene potrošnje gospodinjstev vsake države. Kot najprimernejši se pri vsaki izmed njih izkaže multipli linearni regresijski model z odloženo odvisno spremenljivko, za katerega preverimo veljavnost predpostavk normalne porazdelitve, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije.
Keywords: osebna potrošnja, bruto domači proizvod, funkcija potrošnje, metoda najmanjših kvadratov, normalna porazdelitev, multikolinearnost, heteroskedastičnost, avtokorelacija
Published: 11.12.2019; Views: 409; Downloads: 53
.pdf Full text (3,12 MB)

2.
Dejavniki plačnih razlik in primerjava plač v izbranih evropskih gospodarstvih
Anton Rogina, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu predstavljamo in analiziramo pojasnjevalne dejavnike plačnih razlik ter primerjamo plače v izbranih evropskih gospodarstvih, in sicer v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji, na Madžarskem in v Sloveniji. Plača posameznikom predstavlja pomemben faktor, saj jo obravnavamo kot bolj ali manj reden dohodek, ki ga lahko porabimo v vsakodnevnem življenju. Oblikuje se na trgu dela, ki posledično ljudem predstavlja enega od pomembnejših trgov skozi celoten življenjski ciklus. V prvem sklopu diplomskega projekta se osredotočamo prav na trg dela in njegove osnovne elemente. V drugem pa analiziramo dinamiko nominalnih in realnih neto oziroma bruto plač v obdobju 2006-2015. Podatki kažejo, da so najvišje realne neto plače med izbranimi gospodarstvi v Avstriji, najnižje pa na Madžarskem. Po višini realne neto plače Sloveniji pripada tretje mesto med izbranimi gospodarstvi, za Italijo in pred Hrvaško. Ugotavljamo pa tudi, da prihaja do plačnih razlik med različnimi gospodarskimi dejavnostmi in med spoloma. Morebitne vzroke za to pa tekom diplomskega projekta predstavimo v okviru pojasnjevalnih dejavnikov plačnih razlik.
Keywords: plača, plačne razlike, Evropska unija, trg dela, bruto domači proizvod.
Published: 07.11.2018; Views: 391; Downloads: 151
.pdf Full text (844,70 KB)

3.
Značilnosti vzhodnoevropskih borznih trgov v primerjavi z razvitimi borznimi trgi
Tomaž Zdovc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo proučuje države, ki so imele po koncu druge svetovne vojne centralno-plansko gospodarstvo in so se po padcu »železne zavese« v devetdesetih letih soočile z izzivom prehoda v tržno gospodarstvo. Te države so bile s področja Centralne in Vzhodne Evrope ter Jugovzhodne Evrope. Prehod jim je omogočil proces privatizacije. Moralo se je razdeliti družbeno premoženje in sprejeti strukturne ukrepe, ki so omogočili modernizacijo gospodarstva z namenom vzpostavitve delujočega tržnega gospodarstva. Prehod se ni zgodil čez noč in v nekaterih državah proces še vedno traja. S prehodom v nov ekonomski sistem je prišlo do možnosti ponovne obuditve borz vrednostnih papirjev, ki so delovale že v preteklosti. Gospodarstvo in delovaje borz je močno prepleteno in drug brez drugega težko uspešno obstajata. Novonastale države in njihov potencialni razvoj gospodarstva so bile idelano okolje za delovanje teh borz, česar pa niso spregledali investitorji, ki so v tem videli možnost za visoke dobičke. Pritok tujih in domačih investicij je poganjal hitro gospodarsko rast vse do leta 2008, ko je nastopila gospodarska kriza, ki je zadala tej rasti močan udarec. Mnoga gospodarstva so od tega obdobja še vedno v okrevanju in iščejo možnosti za izhod iz krize.
Keywords: tranzicija, borza vrednostnih papirjev, indeks, bruto domači proizvod, tržna kapitalizacija
Published: 02.09.2016; Views: 616; Downloads: 63
.pdf Full text (1,54 MB)

4.
MODELIRANJE POTROŠNE FUNKCIJE PRIMERJAVA MED SLOVENIJO, AVSTRIJO IN HRVAŠKO
Rok Gornjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava in analiziranje končne potrošnje oz. potrošnje gospodinjstev spada med vedno aktualne teme z vidika makroekonomskega gibanja. V osnovi je potrošnja odvisna od večjega števila dejavnikov, končni vpliv na spremembo oz. na to, kaj se z njo dogaja, daje potrošnik s svojim obnašanjem, kar je posledica različnih sprememb. Za oceno potrošne funkcije in njeno testiranje smo izbrali tri različne modele potrošne funkcije, in sicer Keynesovo potrošno funkcijo, Brownovo potrošno funkcijo in funkcijo teorije permanentnega dohodka. Na podlagi ekonomske teorije smo v modele vključili spremenljivke, ki prikazujejo vrednost bruto domačega proizvoda potrošnje in odložene potrošnje. Funkcija, ki najbolje opisuje gibanje potrošnje, je bila izbrana Brownova potrošna funkcija. Po ekonometričnih testiranjih smo preverjali še heteroskedastičnost, multikolinearnost, avtokorelacijo ter test stabilnosti modela in regresijskih koeficientov. Ob oceni potrošne funkcije so v diplomsko delo zajeti tudi podatki ostalih makroekonomskih agregatov za opazovane države in Evropsko unijo kot celoto.
Keywords: potrošnja gospodinjstev, potrošna funkcija, bruto domači proizvod, heteroskedastičnost, multikolinearnost, avtokorelacija
Published: 26.08.2016; Views: 810; Downloads: 102
.pdf Full text (1,85 MB)

5.
ANALIZA JAVNEGA DOLGA IN UKREPOV ZA NJEGOVO OBVLADOVANJE V ČASU FINANČNE KRIZE NA PRIMERU SLOVENIJE, GRČIJE IN ŠPANIJE
Sara Milošič, 2016, master's thesis

Abstract: Leta 2007 smo bili priča nastanku finančne krize, ki se je najprej pojavila v Ameriki in je kasneje zajela še preostanek sveta. Maja 2010 je krizo v evropskem sistemu sprožila dolžniška kriza Grčije. Sprva se je zdelo, da je recesija že dosegla dno, vendar je dokaj hitro postalo jasno, da temu ni tako saj se je javni dolg v državah drastično povečal. Raven javnega dolga v Sloveniji leta 2008 sicer še ni bila tako kritična, saj je bila še vedno pod povprečjem EU, ki je v letu 2010 znašala 80 odstotkov BDP-ja EU, problematičen pa je bil trend zadolževanja, saj je bil ta med državami članicami EU v zadnjih letih med najhitreje rastočimi. Javi dolg v Sloveniji se je v naslednjih letih hitro začel povečevati. V prvem četrtletju leta 2013 smo zabeležili visok padec gospodarske aktivnosti, padec BDP je bil po razpoložljivih podatkih med največjimi v evrskem območju. Javni dolg, ki je bil med letoma 2006 in 2010 v povprečju 28,6-odstoten, bo še naraščal. Do konca leta 2015 se je povzpel na 80,8 odstotka BDP. Španija se trenutno sooča z najhujšo finančno krizo v zadnjih petdesetih letih. Kriza se je začela kot razširitev mednarodne finančne krize in kot posledica neravnovesij v bančnem in nepremičninskem sektorju. Javni dolg se znatno povečuje. Najhujše posledice finančne krize so se pokazale leta 2009. Upad gospodarstva, proizvodnje, izguba delovnih mest, upad BDP-ja za 6 %. Javni dolg v Španiji je trenutno dosegel rekord saj po podatkih španske centralne banke znaša že 87,8% BDP. Finančna kriza v Grčiji se je začela leta 2009 z dvomi investitorjev, če je Grčija sposobna servisirati svoje dolgove. Sprva je grška vlada prikrivala realne podatke o višini javnega dolga in primanjkljaja ampak se je hitro pokazalo, da sta javnofinančni primanjkljaj in javni dolg bistveno večja kot so sprva prikazali. Leta 2009 je prišla na oblast nova vlada, se je izkazalo, da ima država proračunski primanjkljaj, štirikrat višji od dovoljenega po maastrichtskih kriterijih, ki jih morajo upoštevati države članice Evropske unije. Za nastanek takšnega javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja si je Grčija kriva veliko sama saj je značilno, da je v preteklosti in prav tako tudi sedaj prihaja do davčnih utaj. S pobiranjem davkov države služijo kar v tem primeru pri utaji davkov seveda pomeni, da je država ogoljufana in sicer je Grčija letno izgubila tudi do 20 mrd evrov. Spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje javnega dolga je strateška prednostna naloga Evropske Unije in držav članic ter je del lizbonske strategije. V podporo tej strateški prednostni nalogi izvaja Evropska unija skupno politiko v vseh sektorjih gospodarstva, medtem ko države članice izvajajo lastne nacionalne strukturne reforme. Učinki teh reform in politik se čutijo v vsej Evropski uniji zaradi tesnih in vse pogostejših vezi med državami članicami.
Keywords: Javni dolg, recesija, finančna kriza, javnofinančni primanjkljaj, bruto domači proizvod, konkurenčnost, tveganje.
Published: 15.06.2016; Views: 874; Downloads: 146
.pdf Full text (1,24 MB)

6.
Analysis of the fiscal burden in Bosnia and Herzegovina and the European Union
Adnan Rovčanin, Amir Karalić, 2010, review article

Abstract: This paper analyses the importance of the fiscal burden for the national economy and the relationship between taxes and gross domestic product. This paper examines tax participation - the most important part of state treasury - in the gross domestic product (GDP) as well as the fiscal burden in B&H and the European Union (EU) countries from the aspect of direct and indirect taxes. Finally, the significance of relationship between the GDP and Value Added Tax (VAT) is analysed. The example of EU 27 and B&H demonstrates the intensity of the impact and relationship of stated values in a certain time period in addition to mutual comparisons.
Keywords: davčna politika, fiskalna politika, davek na dodano vrednost, davki, bruto domači proizvod, analiza, regresijske analize
Published: 10.07.2015; Views: 637; Downloads: 24
URL Link to full text

7.
Innovating measurement of economic success for more accurate information
Zdenka Ženko, Matjaž Mulej, 2011, original scientific article

Abstract: Humankind lives now in the 'bubble and affluence economy', like never before. Thus, the currently used measures of economic success are obsolete and too onesided to provide effectively usable information any longer. When industrial society was the main economic activity, the results were measured inquantities. Society evolved to become innovative and is now becoming the affluent society destroying both the motivation for hard work (in order to have) and the natural preconditions of humankind's survival. A more requisite holistic approach is necessary, taking into account the complexity of the entire innovation process and creativity-based wellbeing.
Keywords: ekonomski razvoj, družbeni razvoj, postindustrijska družba, informacije, bruto domači proizvod, inovacije, inovativnost, uspešnost, merjenje, dialektična teorija sistemov, sistemi
Published: 10.07.2015; Views: 628; Downloads: 28
URL Link to full text

8.
9.
NAJPOMEMBNEJŠI MAKROEKONOMSKI KAZALCI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Milorad Laketić, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo z analiziranjem gibanja treh najpomembnejših makroekonomskih kazalcev (BDP-ja, brezposelnosti in inflacije) opisali gospodarski položaj v Republiki Sloveniji in ga primerjali s povprečjem v EU. V okviru diplomskega dela smo oblikovali in analizirali tri hipoteze, in sicer, da makroekonomski kazalci napovedujejo majhno pozitivno gospodarsko rast v Republiki Sloveniji v prihodnjih letih, da gospodarsko stanje vpliva na kakovost življenja državljanov, in tretjo hipotezo, da Republika Slovenija izkazuje znižanje gospodarske rasti v primerjavi s povprečjem v EU. Podatke za analizo gibanja makroekonomskih kazalcev v Sloveniji in EU smo pridobili iz uradno objavljenih poročil SURS-a, UMAR-ja, Eurostata in javnih medijev. Analizirane podatke smo prikazali v tabelarični in grafični obliki. Pri poskusu napovedi gibanja makroekonomskih kazalcev za Slovenijo v prihodnosti smo poleg analiziranih podatkov uporabili tudi intervjuje strokovnjakov na obravnavanem področju. Rezultati opravljenih analiz kažejo, da je bil BDP v Sloveniji v večjem delu obdobja 2009−2013 negativen, napovedi za obdobje 2014−2016 pa so nekoliko bolj optimistične, saj pričakujemo minimalno rast BDP-ja. Brezposelnost v Sloveniji se je v letih 2009−2013 povečala približno za 100 %, napovedi za leta 2014−2016 pa so malo spodbudnejše, saj pričakujemo, da se število brezposelnih ne bo povečevalo oziroma se bo še malenkost znižalo. Inflacija je v zadnjih petih letih relativno stabilna in tudi napovedi za naslednja tri leta so podobne. Tako lahko zaključimo, da je Slovenija v obdobju 2009−2013 doživela vrsto negativnih gospodarskih dogodkov in da smo to dokazali s pomočjo analize treh najpomembnejših makroekonomskih kazalcev. Glede na napovedi bi optimisti lahko rekli, da je krize konec in da nas sedaj čaka okrevanje države in novo, boljše obdobje za njene državljane.
Keywords: - makroekonomski kazalci - BDP (bruto domači proizvod) - inflacija - brezposelnost - Republika Slovenija
Published: 19.06.2015; Views: 1889; Downloads: 499
.pdf Full text (889,92 KB)

10.
ANALIZA RAZMERIJ IN PODOBNOSTI DROBNOPRODAJNIH CEN MED IZBRANIMI MESTI V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Andreja Šooš, 2014, master's thesis

Abstract: V izbranem obdobju 2003–2012 smo s pomočjo nekaterih glavnih ekonomskih kazalnikov uspeli preučiti gospodarske razmere Slovenije in Hrvaške ter ugotovili, da se je po letu 2008 z začetkom finančne in gospodarske krize gospodarska aktivnost začela zmanjševati ter s tem vplivala na poslabšanje vseh ekonomskih kazalnikov. Stopnje gospodarske rasti so tako v letu 2012 bile negativne v obeh državah, prav tako se je v obeh državah zmanjšal pokazatelj gospodarske razvitosti, BDP na prebivalca po pariteti kupne moči, ki je v Sloveniji leta 2012 znašal 84 % povprečja EU-28, na Hrvaškem pa le 62 % evropskega povprečja. Po uradnih statističnih podatkih je nacionalna raven cen v letu 2012 v Sloveniji dosegla 82,9 % povprečja EU-28, medtem ko je na Hrvaškem dosegla 69,9 % evropskega povprečja. V empiričnem delu smo analizirali ravni cen 578 artiklov blaga in 91 storitev, najprej na nacionalni ravni med Slovenijo in Hrvaško, nato pa še med posameznima paroma mest Ljubljana-Zagreb in Maribor-Varaždin. Ugotovili smo naslednje:Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Sloveniji za 13 % višja v primerjavi s Hrvaško. Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Ljubljani za 15 % višja v primerjavi z Zagrebom. Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Mariboru za 12 % višja v primerjavi z Varaždinom. Med Slovenijo in Hrvaško ter med posameznima paroma mest Ljubljana-Zagreb in Maribor-Varaždin obstaja sorazmerno visoka stopnja podobnosti drobnoprodajnih cen. Relativna kupna moč slovenskih plač je v primerjavi s hrvaškimi višja za dobro petino.
Keywords: bruto domači proizvod, raven cen, censka pariteta, podobnost cen, relativna kupna moč plač
Published: 10.03.2014; Views: 1061; Downloads: 133
.pdf Full text (3,59 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica