1. Brezplačna pravna pomočMarina Zemljič, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na zakonsko ureditev brezplačne pravne pomoči v Republiki Sloveniji ter v tem kontekstu na področju brezplačne pravne pomoči predstavlja možnosti, ki so jih v praksi deležne socialno šibkejše osebe, ki po zakonu niso upravičene do brezplačne pravne pomoči. Nadalje predstavlja tudi vlogo nevladnih organizacij v slovenskem prostoru, katerih poslanstvo je doseganje splošno koristnih družbenih učinkov ob varovalkah, ki zagotavljajo kakovostno izvajanje njihovih dejavnosti, kar posledično pri samih dejavnostih pomeni pravno varnost ter učinkovite načine reševanja sporov skupaj z uporabniki.
Sam institut brezplačne pravne pomoči v prvi vrsti pomeni uresničevanje pravice do sodnega varstva. Po načelu enakopravnosti, ki izvira iz Deklaracije sedmih načel, sprejete 24. 10. 1970 v smislu priloge resolucije generalne skupščine Organizacije združenih narodov, mora država zagotoviti izvajanje te pravice vsem osebam, ki zaradi svojega premoženjskega stanja tega ne zmorejo same. Enakost pred zakonom, ki je splošno pravno načelo prava Unije in izvira iz skupne ustavne tradicije vseh držav članic, opredeljena pa je v 20. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ter dostop do sodišča državljanom ne smeta biti zgolj formalno zagotovljeni, dejansko pa nedosegljivi pravici. Zato mora država hkrati omogočiti izvajanje teh pravic tudi na materialni ravni. In prav to pomeni pravico do brezplačne pravne pomoči.
Magistrsko delo poleg uvodnega zgodovinskega pregleda ureditve brezplačne pravne pomoči, ustavnih izhodišč ter samega zakona v osrednjem delu posveča pozornost analiziranju sodne statistike brezplačne pravne pomoči v Republiki Sloveniji. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da bodo iz leta v leto stroški (poraba sredstev) samo še naraščali, saj se število procesnih dejanj z leti samo povečuje. Slednje je tudi povsem razumljivo in pričakovano. V delu je nadalje analiziran in na kratko prikazan pregled ureditve brezplačne pravne pomoči v tujini, natančneje v Nemčiji.
V sklepnem delu je v premislek dan okvir za ukrepe in predloge ki bi lahko prispevali k učinkovitejši ureditvi brezplačne pravne pomoči v Sloveniji. Predlagani ukrepi bi posredno prispevali k večjemu zaupanju javnosti in strank v institut brezplačne pravne pomoči in izboljšali njegovo ureditev. Keywords: brezplačna pravna pomoč, Zakon o brezplačni pravni pomoči, nevladne organizacije Published in DKUM: 18.07.2019; Views: 2078; Downloads: 198
Full text (3,07 MB) |
2. BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ S POUDARKOM NA PRESOJI OBJEKTIVNEGA POGOJA DODELITVEBlanka Piperski, 2016, master's thesis Abstract: Dostop do učinkovitega in enakopravnega pravnega varstva se pojavlja kot pomembna sodobna tema, tako v nacionalnem kot tudi v mednarodnem pravu. V Sloveniji je, v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči, fizičnim osebam, ki so šibkejšega socialnega položaja, na pomembnih pravnih področjih zagotovljena pravica do sodnega varstva in s tem je sistemski zakon združil načela pravne in socialne države ter načelo enakosti pred zakonom. Do ureditve enovitega sistema v letu 2001 je državo, poleg ustavnih načel in zahtev Evropske unije ter Evropske konvencije o človekovih pravicah, vodila smotrnost ureditve, saj brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) materialnopravno in procesno ni bila urejena, temveč so bila določila razkropljena v različnih zakonih. Za dodelitev BPP mora vlagatelj izpolnjevati kumulativno dva kriterija, in sicer subjektivni kriterij (finančno premoženjski kriterij) in objektivni kriterij, ki določa, da ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja BPP, verjeten izgled za uspeh oziroma, da zadeva ni očitno nerazumna. Ob uspešnem izpolnjevanju pogojev se upravičencu zagotovi različna oblika BPP, in sicer plačilo stroškov sodnega postopka, kot so plačilo za sodnega izvedenca, tolmača, varščine, vendar BPP ne vključuje možnosti oprostitve plačila sodnih taks. Najpogosteje se upravičencu dodeli pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja, ki se največkrat zaupa v izvajanje odvetniku, ki po opravljeni storitvi vrne napotnico v kateri priglasi nastale stroške, ki se mu povrnejo le po polovični vrednosti, ki jo predpisuje Odvetniška tarifa. Po koncu postopka mora upravičenec, v kolikor je v postopku uspel in s tem pridobil premoženje, stroške BPP povrniti, prav tako je dolžan v primeru delnega uspeha ali neuspeha povrniti pravdne stroške nasprotni stranki, saj slednji niso zajeti v stroške, ki jih krije BPP. Osrednja tema naloge je presoja objektivnega pogoja pri dodelitvi BPP, saj prihaja v izvajanju BPP do težav, ker so pojmi, ki jih je potrebno upoštevati, zapisani kot pravni standardi, ki pa so nedefinirani in tako lahko, ob diskrecijski pravici službe za BPP, prihaja do neenakega obravnavanja vlagateljev za BPP in s tem do kršitve načela enakosti pred zakonom. Tako se postavlja vprašanje kako daleč lahko seže vsebinska odločba BPP pri presoji vsebinskega pogoja, brez da bi se ob tem prejudicirala celotna zadeva oziroma, da v sami odločbi ni spisana že meritorna sodba, brez izvedbe dokaznega postopka. Nadalje se zastavlja vprašanje, zakaj se presoja objektivnega pogoja morda ne vključi tudi v Zakon o sodnih taksah, saj prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja, lahko vloži predlog za oprostitev plačila sodnih taks, kjer pa se presoja le premoženjsko stanje prosilca. V nalogi sem pojasnila kako se pravni standardi, kot npr. verjetnost izgleda za uspeh, zadeva življenjskega pomena za prosilca, pričakovanje v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale, izvajajo v praksi in kaj to pomeni za samega prosilca v luči pravice do enakega obravnavanja strank ter sorazmerne porabe javnih sredstev, saj gre navsezadnje za nezanemarljivo visoke stroške, ki bremenijo državni proračun. Prav tako so podani predlogi za izboljšane zakonske ureditve pri izvajanju BPP in primerjalno pravna ureditev brezplačne pravne pomoči z Avstrijo. Keywords: brezplačna pravna pomoč, objektivni pogoj, sodna taksa, pravni standardi Published in DKUM: 26.10.2016; Views: 1857; Downloads: 263
Full text (1,23 MB) |
3. UVELJAVLJANJE BREZPLAČNE PRAVNE POMOČI V PRIMERU RAZVEZE ZAKONSKE ZVEZENina Krajnc, 2016, undergraduate thesis Abstract: Sklenitev zakonske zveze je svobodna odločitev vsakega posameznika. Za njeno ohranitev
je potrebno veliko medsebojnega spoštovanja, zaupanja, prilagajanja in ne nazadnje truda.
Tempo sodobnega življenja zakonce vedno bolj postavlja na preizkušnjo in pogosto se
zlomijo pod pritiski različnih življenjskih situacij. Razveza zakonske zveze zagotovo spada
med najbolj stresne dogodke, saj morata zakonca reševati tako osebne težave razveze, kot
tudi vprašanja otrok in njihovih pravic, če so ti prisotni. Pri postopku razveze zakonske zveze
si vedno več ljudi zaradi slabega socialnega in finančnega položaja težko privošči odvetniške
storitve. Slovenija tako s sistemom brezplačne pravne pomoči uresničuje svojo ustavno
pravico, ki izhaja iz načela socialne države in pravice do enakosti pred zakonom ter s tem
državljanom zagotavlja dejansko in učinkovito izvrševanje pravic do sodnega varstva.
V diplomskem delu je predstavljena uveljavitev brezplačne pravne pomoči v primeru
razveze zakonske zveze. V Sloveniji je po statističnih podatkih vedno več postopkov razvez
zakonskih zvez in razslojevanje državljanov na revne in bogate je vedno bolj izrazito, zato je
glavni namen naloge celovito, natančno in podkrepljeno s sodno prakso predstaviti sistem
brezplačne pravne pomoči v primeru razveze zakonske zveze ter prispevati k zavedanju
pomembnosti instituta v postopkih razveze. V diplomskem delu je poudarek predvsem na
normativni ureditvi v Zakonu o brezplačni pravni pomoči in predstavitvi stanja na področju
brezplačne pravne pomoči v primeru razveze zakonske zveze pri nas, v primerjavi z dvema
izbranima državama Evropske unije.
Za kakovostno predstavitev instituta so potrebne prave informacije, ki jih je mogoče
pridobiti le neposredno od strokovnih služb za brezplačno pravno pomoč pri sodišču, zato so
v diplomskem delu izpostavljena tudi spoznanja, izoblikovana iz interpretiranih podatkov,
pridobljenih s pomočjo vprašalnika in ključna spoznanja ter ugotovitve, ki so bili pridobljeni
skozi celotno delo. Keywords: brezplačna pravna pomoč, zakon o brezplačni pravni pomoči, razveza
zakonske zveze, sporazumna razveza zakonske zveze, razveza na podlagi tožbe, zakon o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pravice otrok Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 2040; Downloads: 170
Full text (3,66 MB) |
4. VARSTVO IN VZGOJA OTROK PO RAZVEZI ZAKONSKE ZVEZEKatarina Vukelić, 2014, undergraduate thesis Abstract: V skladu z Ustavo Republike Slovenije, država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino. Družina je celota, ki jo je kot tako treba ohraniti. V primeru, da pride do razveze zakonske zveze oziroma razpada zunajzakonske skupnosti, pa se morata bivša zakonca, v kolikor imata skupne otroke sporazumeti, komu zaupati otroke v varstvo in vzgojo. Kadar takega dogovora nista sposobna sporazumno sprejeti, pride na vrsto sodišče, ki odloči tudi o izvrševanju stikov.
Ker pa se ljudje in odnosi spreminjajo, se lahko zgodi, da že izdana sodna odločba o varstvu in vzgoji otrok, ne služi več svojemu namenu. To je zagotavljanju koristi otrok, kot temeljnemu vodilu pri odločitvah sodišč, zato v slovenskem pravnem redu obstajajo mehanizmi, ki omogočajo, da sodišča svojo odločitev spremenijo. Sprememba odločbe bo smotrna takrat, kadar tisti od zakoncev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, neutemeljeno omejuje stike otroka z drugim roditeljem. Pred morebitno novo odločbo velja tehtno premisliti, ali je omejevanje stikov volja otroka ali zgolj samovolja roditelja. V slednjem primeru bo razlogov, ki govorijo v prid spremembi sodne odločbe, skoraj gotovo več.
Nadalje lahko sodišča spremenijo svojo odločitev o varstvu in vzgoji otrok, kadar to zahtevajo spremenjene razmere. V konkretnem primeru se lahko zgodi, da roditelj, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo zboli za hudo, nalezljivo boleznijo, ali pa da nova družina, ki si jo ustvari razvezani roditelj, ne ustreza otroku iz prejšnje zakonske zveze. Največji problem pa nastane takrat, kadar roditelj, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, umre. V vseh naštetih primerih in še v mnogih drugih, je treba izvesti ponoven postopek, ki že izdano odločbo bodisi ohrani, bodisi spremeni.
Ob ponovnemu pravdanju, pa predlagatelju nastanejo številni stroški. Začnejo se pri plačilu taks, za uvedbo novega postopka in se nadaljujejo, če predlagatelj poišče pravno pomoč. Ob zakonsko določenih pogojih, se predlagatelja oprosti pačila taks in se mu lahko dodeli brezplačno pravno pomoč. Keywords: razveza zakonske zveze, varstvo in vzgoja otrok, nova odločba o varstvu in vzgoji otrok, korist otroka, omejevanje stikov, brezplačna pravna pomoč Published in DKUM: 18.12.2014; Views: 2924; Downloads: 462
Full text (693,09 KB) |
5. BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ V REPUBLIKI SLOVENIJI IN DELO NEVLADNIH ORGANIZACIJ NA TEM PODROČJUMartina Boben, 2013, undergraduate thesis Abstract: Brezplačna pravna pomoč je v Republiki Sloveniji urejena v Zakonu o brezplačni pravni pomoči, obstajajo pa tudi drugačne možnosti pravne pomoči za socialno ogrožene posameznike, kot je pro bono delo odvetnikov in pa dejavnost pravnega svetovanja s strani nevladnih organizacij. Pravni center za varstvo človekovih pravic nudi brezplačno pravno svetovanje na obalnem območju, Zavod PIP na območju Štajerske, Zavod za brezplačno pravno pomoč pa v Ljubljani. Pravico do pravnega varstva, ki vključuje dolžnost države, da omogoči brezplačno pravno pomoč socialno šibkejšim, zagotavlja tudi italijanska ustava. Keywords: Brezplačna pravna pomoč, Zakon o brezplačni pravni pomoči, pravno svetovanje, nevladne organizacije, Zavod PIP, Zavod za brezplačno pravno pomoč, Pravni center za varstvo človekovih pravic. Published in DKUM: 10.01.2014; Views: 1953; Downloads: 348
Full text (712,89 KB) |
6. Pravica do odvetnika : diplomsko deloSandra Verbič, 2010, undergraduate thesis Keywords: kazensko procesno pravo, kazenski postopek, odvetniki, odvetništvo, pravica do odvetnika, brezplačna pravna pomoč, človekove pravice, diplomske naloge Published in DKUM: 13.09.2010; Views: 3936; Downloads: 418
Full text (1,45 MB) |