Search the digital library catalog

Abstract: Magistrska naloga obravnava neločljivost notranjega trga, ki je kot temeljni cilj in ključni element EU vzpostavljen na podlagi dolgoletnih prizadevanj po povezovanju nacionalnih trgov. Gre tako za ekonomski projekt s ciljem učinkovitega razvoja in rasti gospodarstva v želji doseči stanje blaginje, kot tudi za politični projekt za doseganje čim večje stopnje povezanosti držav članic v skupno entiteto z enotnim trgom. V tega inkorporirane štiri svoboščine so povezane v nerazdružljivo celoto, kar je možno prepoznati iz dveh vidikov. Najprej je potrebno zavedanje dejanske integracije štirih svoboščin, ki lahko samo skupaj zagotavljajo popolno učinkovitost notranjega trga, drug vidik neločljivosti pa predstavlja politika čim bolj enotnega pristopa k notranjemu trgu in zavračanje selektivnosti z namenom ohranitve celovitosti. Magistrska naloga izpostavlja, da je celovitost notranjega trga in (ne)ločljivost štirih svoboščin bila in je še pereča aktualna tematika. O oblikovanju in varovanju neločljivosti štirih svoboščin kot načelu prava EU se je začelo govoriti predvsem ob Brexitu. Uvrstiti bi ga bilo mogoče med sistemska načela, ki predstavljajo temelj ustavne strukture pravnega reda EU in opredeljujejo njegovo zgradbo, saj načelo neločljivosti štirih svoboščin predstavlja temelj učinkovitosti notranjega trga in posledično razvoja EU nasploh. Zgolj delna udeležba na notranjem trgu, kjer bi država članica selektivno izbirala med svoboščinami in imela možnosti ovirati prost pretok, ne sme biti dopustna, saj predstavlja grožnjo za celovitost in pravilno delovanje EU nasploh. Kljub temu pa se posamezne države članice na trgu poslužujejo prav takšnega, selektivno naravnanega pristopa, kar je v današnjem času moč opaziti predvsem v povezavi z napotenimi delavci, kjer se ti soočajo z diskriminatornimi nacionalnimi ureditvami, ki ovirajo prost pretok na notranjem trgu. Še večji problem v zvezi z neločljivostjo štirih svoboščin pa se kaže v obliki ''brain drain'' migracij, s katerimi se srečujejo nekatere države članice EU. Čeprav do tujih kadrov selektivno pristopajo predvsem načeloma gospodarsko boljše razvite države članice priselitve, ta pojav v resnici predstavlja največji problem za države članice, iz katerih izobražena delovna sila odhaja. Takšne in podobne težave bodo v bližnji prihodnosti preizkušale trdnost EU, ki mora ostati neodvisna sui generis tvorba z lastnimi cilji in načrti za nadaljnji razvoj. V magistrski nalogi zaključujem, da je neločljivosti štirih svoboščin potrebno pripisati velik pomen, saj je od tega odvisen tako nadaljnji razvoj notranjega trga kot tudi nasploh politična smer, ki jo bo v prihodnje ubirala EU. Ta se mora zavzemati za ohranitev celovitosti notranjega trga, kakor tudi za vedno bolj povezane države članice, ki naj medsebojno sodelujejo brez neupravičenih ovir in omejitev za prost pretok. V duhu tega pa je vsakršna selektivno vodena politika neprimerna ter lahko zraven kršitve pravnega reda EU predstavlja resno grožnjo za nadaljnje povezovanje evropskih narodov.
Keywords: pravo EU, svoboščine notranjega trga, neločljivost, načelo prava EU, politični selektivni pristop držav, Brexit, delavci, diskriminacija, beg možganov
Published in DKUM: 26.07.2021; Views: 1384; Downloads: 359
Full text (694,00 KB)

Abstract: Državljani Združenega kraljestva so na referendumu izrazili svojo voljo in se odločili za izstop države iz Evropske unije. V kolikor bo britanska vlada izvedla izstop iz integracije, bo to po številnih letih gospodarskega povezovanja in liberalizacije mednarodnih tokov proizvodnih dejavnikov nov mejnik v zgodovini. Združeno kraljestvo je z mednarodno trgovino precej osredotočeno na evropsko tržišče, zato bi postavitev trgovinskih ovir zagotovo povzročila posledice pri obeh akterjih. Izstop tako razvite države iz integracije se še ni zgodil, zato je pri ocenjevanju učinkov veliko negotovosti, prav tako pa se ocene gibljejo v širokih razponih. Empirične študije britanskega izstopa iz evropske integracije so si precej enotne in dolgoročno napovedujejo nižjo raven agregatnega outputa Združenega kraljestva, kot bi bil v primeru obstanka v integraciji. Skupni vpliv na britansko gospodarstvo se bo izrazil preko številnih kanalov, kot so na primer trgovinska menjava, gospodarska aktivnost izpostavljenih sektorjev, priseljevanje iz Evropske unije in neposredne tuje investicije. Po pregledu možnih oblik bodočega sodelovanja Evropske unije in Združenega kraljestva lahko hitro ugotovimo, da slednje nima na voljo modela, primerljivega sedanjemu. Vsaka posamezna oblika izstopa predstavlja koristi na eni in žrtve na drugi strani. Edina skupna lastnost vseh modelov, ki izstopa, je skupen negativni učinek na gospodarstvo Združenega kraljestva.
Keywords: Brexit, Združeno kraljestvo, Evropska unija, dezintegracija.
Published in DKUM: 10.12.2019; Views: 2392; Downloads: 518
Full text (1,13 MB)

Abstract: V magistrskem delu predstavljamo pravico države članice do izstopa iz Evropske unije. V prvem delu se seznanjamo s temeljnimi pogodbami Evropske unije, njenega delovanja ter njenimi institucijami. V nadaljevanju opredelimo članstvo v Evropski uniji, pristopna pogajanja in postopek vstopa. Predstavimo klavzulo za izstop države članice iz Evropske unije, ki je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo ter podrobneje pregledamo in pojasnimo 50. člen Pogodbe o Evropski uniji. Pojasnimo postopek izstopa iz Evropske unije in vloge njenih institucij pri izstopu v skladu s 50. členom Pogodbe o Evropski uniji. V drugem delu magistrske naloge se osredotočamo na aktualni primer izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Predstavljamo odnos med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo skozi leta in pot Združenega kraljestva do referenduma ter nato do sklicevanja na izstopno klavzulo. Analiziramo vplive in vzroke, ki so pripeljali do izstopa Združenega kraljestva ter analiziramo rezultate iz referenduma o izstopu. V nadaljevanju se osredotočamo na posledice, ki jih bo prinesel izstop Združenega kraljestva in analiziramo možne prihodnje scenarije za odnos med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Raziščemo kako bo izstop vplival na proračun Evropske unije in orišemo potek pogajanj o finančni poravnavi. Opredelimo pravice državljanov Združenega kraljestva in Evropske unije, ki izhajajo iz osnutka sporazuma o izstopu Združenega kraljestva ter tveganje izgube določenih pravic. Nazadnje analiziramo trgovino med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo in pregledamo možne scenarije o njihovem prihodnjem trgovinskem odnosu.
Keywords: izstop iz EU, brexit, izstop Združenega kraljestva, pravica do izstopa, 50. člen PEU, Lizbonska pogodba
Published in DKUM: 18.03.2019; Views: 1966; Downloads: 247
Full text (1,25 MB)

Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati, kakšne so pravne možnosti za izstop države članice iz EU in izstop države članice iz evrskega območja. Vse do leta 2009, ko je v veljavo stopila Lizbonska pogodba in uvedla 50. člen PEU, možnost izstopa države članice iz EU ni bila nikjer jasno urejena. Po uvedbi izstopne klavzule pa ni več nobenega dvoma, ali je izstop iz EU mogoč ali ne. Primer izstopa iz EU pa se bo morebiti zgodil v bližnji prihodnosti, saj so v Združenem kraljestvu 23. junija 2016 volivci na zgodovinskem referendumu glasovali za izstop iz EU. Referendum sicer pravno ni zavezujoč, je pa zdaj že bivši premier David Cameron obljubil, da bodo spoštovali odločitev izbrano na referendumu. Izstop iz EU pa lahko tako državi, ki izstopa, kot tudi sami EU prinese veliko škodljivih posledic. Pojavijo se vprašanja glede vpliva na trg, gospodarstvo, kot tudi glede tega, kakšni bodo odnosi med državami po izstopu države članice iz EU. Ne smemo pa pozabiti niti na vprašanja s področja zaposlovanja, zdravstva, varstva potnikov v letalskem prometu, kmetijstva, pravice potrošnikov, itd. Kakšne bodo dejanske posledice izstopa je odvisno tudi od uspešnosti dveletnih pogajanj med EU in državo članico, ki želi izstopiti. Na to pa vplivajo tudi geografska lega države članice, velikost in gospodarska moč. Drugače pa je v primeru manjše, gospodarsko šibkejše države, ki bi si verjetno težko sploh privoščila razmišljati o izstopu iz EU, ne toliko zaradi samega procesa kot zaradi samih posledic na politične odnose, gospodarstvo in vsa prej omenjena področja. V primeru Združenega kraljestva bi izpostavila, da Združeno kraljestvo ni v evrskem območju, torej njihov izstop iz EU, ne bo hkrati tudi izstop iz evrskega območja, kar delno olajša stvari. V diplomskem delu pa so raziskane tudi različne možnosti izstopa države članice iz evrskega območja. Izstop iz evrskega območja v pogodbah EU ni predviden, zato se poraja vprašanje, če je sploh mogoč brez sočasnega izstopa država članice iz EU. Pravno najbolj mogoča rešitev je, da bi država članica, če bi želela izstopiti iz evrskega območja, morala izstopiti iz EU kot celote. Seveda obstaja tudi teoretična možnost spremembe obstoječih pogodb, ki je bolj malo verjetna, ker je za spremembo potrebno soglasje države članice. V grški krizi leta 2015, ko je Grčiji ponovno grozil stečaj, pa se je pojavilo tudi vprašanje, ali imajo države članice pravico izključiti državo, ki huje krši pravila EU, iz evrskega območja. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb v 60. členu predvideva to možnost, a je Sodišče EU že večkrat razsodilo, da se kršitve pogodb EU rešujejo znotraj samih pogodb EU in ne po mednarodnem pravu. Te pa predvidevajo le denarne sankcije, ki v primeru Grčije nimajo več smisla. Prisilni izstop države članice iz evrskega območja trenutno ni mogoč.
Keywords: izstop iz EU, izstop iz evrskega območja, izključitev iz evrskega območja, Ekonomska in monetarna unija, posledice izstopa iz EU, posledice izstopa iz evrskega območja, Pakt stabilnosti in rasti, Grexit, Brexit
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 3183; Downloads: 447
Full text (962,20 KB)