Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

SV. DIZMA V ŠTAJERSKI LIKOVNI UMETNOSTI
Manuela Dajnko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava svetnika Dizmo in njegove upodobitve v štajerski likovni umetnosti. Najprej je predstavljena svetniška legenda (zlasti glede na literarne vire kot so Sveto pismo, apokrifni evangeliji in Zlata legenda), nato se delo posveti ikonografiji sv. Dizme, ki jo ponazori s primeri iz evropske umetnosti od srednjega veka do 20. stoletja. Pregled poleg slikarskih primerov vključuje tudi nekatera kiparska dela. Nadalje naloga osvetli Dizmove upodobitve, ki so po geografskem kriteriju razdeljene na »neštajerske« in štajerske. Predstavnica »neštajerskega dela« je Quaglieva poslikava v ljubljanski stolnici, v štajerskega pa so vključene slike oziroma poslikave za kapelo dvorca Štatenberg, kapela z graške Kalvarije, zagorska župnijska Marijina cerkev, brežiška frančiškanska cerkev sv. Antona Padovanskega in ptujska proštijska cerkev sv. Jurija. Poslikave umetnostnih spomenikov so ikonografsko opisane in analizirane ter predstavljene z naročniškega vidika; naloga se pri tem osredotoča na Ignaca Marijo grofa Attemsa, ki je ob Mariji posebej častil sv. Dizmo in po njem poimenoval tudi svojega prvorojenca ter na cerkvene bratovščine.
Keywords: sv. Dizma, svetniška legenda, češčenje, ikonografija sv. Dizme, naročništvo, plemiška rodbina Attems, Ignac Marija grof Attems, štajerske upodobitve, Štatenberg, Gradec, Zagorje pri Pilštanju, Brežice, bratovščine, Ptuj
Published in DKUM: 11.09.2013; Views: 2056; Downloads: 320
Full text (3,59 MB)

Skrivne združbe : magistrsko delo
Dragan Brezovac, 2013, master's thesis

Abstract: Skrivne združbe že od svojih zgodnjih začetkov vzbujajo nemalo pozornosti in so pogosto predmet številnih polemik in preučevanj v družbi. To dejstvo ni presenetljivo, saj so vse te združbe (nekatere bolj, druge manj), povezane z ustvarjanjem dogodkov, ki imajo za svet različne posledice. V osnovi ločimo štiri različne tipe skrivnih združb; iniciacijske, politične, verske in kriminalne. Vsak posamezni tip združbe ima svoje zakonitosti, pravila in običaje, ki so seveda tajni in se jih morajo člani tovrstnih združb skrbno držati, če želijo biti spoštovani, tako s strani drugih članov, kot tudi zaradi razloga, da lahko združba sledi svojim skritim ciljem. Vsak izmed naštetih tipov ima svoje tipične predstavnike; pri iniciacijskih skrivnih združbah so natančno opisani prostozidarji (zgodovina, struktura, pravila za pristop k združbi, obredi, odnosi s katoliško cerkvijo in nekateri skrivni cilji itd.). Politične združbe predstavljajo bavarski Iluminati, Bilderbergi in Muslimanska bratovščina. Poudarek pri političnih združbah je predvsem na njihovih »globalistično-kapitalističnih« ciljih, ki si jih te združbe prizadevajo doseči. Opus Dei je najbolj viden predstavnik cerkvenih združb. Njegova največja moč leži v zelo dobro razvejani mreži lastnih centrov in institucij, ki jih kontrolirajo, pa tudi v tem, da upravljajo vatikanske finance. Triade veljajo za najbolj skrivnostno kriminalno skrivno združbo, z več kot 2000 let staro tradicijo. Njihova posebnost je v tem, da so se sčasoma prelevile iz patriotskega združenja v združbo, ki se ukvarja izključno z organiziranim kriminalom. Skupaj s triadami so predvsem v Severni Ameriki uveljavljene tudi Tonge, katerih osnovni cilj je zaščita lokalnega kitajskega prebivalstva.
Keywords: skrivne združbe, tajne organizacije, prostozidarji, Opus Dei, triade, bratovščine, magistrska dela
Published in DKUM: 05.09.2013; Views: 2783; Downloads: 469
Full text (1,53 MB)

Search done in 0.04 sec.