| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
O PRIMERNOSTI LITERARNODIDAKTIČNIH METOD ZA ŠOLSKO INTERPRETACIJO EXUPERYJEVEGA MALEGA PRINCA
Doroteja Kukovec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom O primernosti literarnodidaktičnih metod za šolsko interpretacijo Exuperyjevega Malega princa s teoretičnega vidika obravnava mladinsko književnost, poučevanje le-te nekoč in danes, otrokov bralni razvoj in fantastično pripoved Mali princ, ki je bila deležna mnogih interpretacij. Namen empiričnega dela v diplomskem delu je bila primerjava dveh sodobnih literarnodidaktičnih metod za uspešno poučevanje književnosti na razredni stopnji, in sicer metodo interpretativnega branja in metodo igre vlog na kanonskem mladinskem besedilu Mali princ. Zanimalo me je, kako prisotnost igre vlog vpliva na boljše zaznavanje in razumevanje omenjenega literarnega besedila. Pri raziskovanju je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-eksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Kot udeleženci raziskave so sodelovali učenci dveh 5. razredov. Predvidevala sem, da bodo otroci v skupini, kjer sem po interpretativnem branju uporabila še metodo igre vlog, globlje doživeli in bolje razumeli literarno besedilo Mali princ in to hipotezo tudi potrdila. Vse podrobnejše ugotovitve so predstavljene v sklepnem poglavju diplomskega dela.
Keywords: mladinska književnost, bralni razvoj, Mali princ, metoda interpretativnega branja, metoda igre vlog
Published: 01.10.2009; Views: 2424; Downloads: 521
.pdf Full text (824,28 KB)

3.
PROBLEM ŽANRSKEGA PRENOSA PRI RECEPCIJI PRAVLJIČNE PROZE HANSA CHRISTIANA ANDERSENA
Danijela Hajšek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomske naloge je bila Problem žanrskega prenosa pri recepciji pravljične proze Hansa C. Andersena. Moj namen je bil ugotoviti pri kateri starosti se pojavljajo zametki sestavljanja besedilnega pomena na ravni žanrskega prenosa, to pomeni po miselnem postopku generalizacije in abstraktnega mišljenja. S pomočjo Andersenove pravljice Grdi raček in vprašalnika vezanega na to pravljico, sem preverjala vprašanje, ali bodo sedemletni otroci pomen v Grdem račku sestavljali na ravni konkretnega, trinajstletni otroci pa že na ravni abstraktnega mišljenja in generalizacije, kar je predpogoj za žanrski prenos. V teoretičnem delu diplomske naloge sem podrobneje obdelala bralni razvoj, teorijo pravljice, pravljico Grdi raček ter velikega pravljičarja H. C. Andersena, njegovo življenje in delo. Generalno hipotezo sem preverjala s trinajstimi delnimi hipotezami. Rezultate raziskave sem statistično obdelala in prikazala v preglednicah. Z analizo dobljenih rezultatov raziskave smo lahko enajst delnih hipotez potrdili, eno delno potrdili in le eno ovrgli. To pomeni, da smo tudi generalno hipotezo potrdili. Naša raziskava recepcije Grdega račka dokazuje, da pri trinajstletnih otrocih sicer že opazimo zametke žanrskega prenosa, zagotovo pa ne popolnega žanrskega prenosa, čeprav teorija po Piagetu pripisuje otrokom zmožnost abstraktnega mišljenja že po dvanajstem letu.
Keywords: KLJUČNE BESEDE Žanrski prenos, bralni razvoj, pravljica, Hans Christian Andersen, Grdi raček
Published: 10.02.2011; Views: 1708; Downloads: 553
.pdf Full text (426,18 KB)

4.
Pomen branja in spodbujanje bralne motivacije
Mojca Brezigar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo branje, ki predstavlja pot do informacij in znanja, poleg tega pa je pomembno za osebnostno rast in boljše razumevanje sebe in sveta okoli nas. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu opredelimo branje in bralno pismenost ter predstavimo bralni razvoj in pomen branja za mladega bralca. Nato predstavimo dejavnike bralne učinkovitosti, izmed katerih izpostavimo motivacijo za branje, jo opredelimo in opišemo načine za spodbujanje bralne motivacije v domačem bralnem okolju, predšolskih vzgojnovarstvenih ustanovah, šolah, knjižnicah in knjigarnah. Predstavimo tudi bralno značko, slovensko gibanje za spodbujanje branja. Ne nazadnje se ustavimo še pri vplivu, ki ga imajo na branje otrok vrstniki in mediji. Teoretični del smo podprli z empiričnim delom, v okviru katerega smo izvedli raziskavo na dveh osnovnih šolah, in sicer med učenci 6. in 9. razredov. Zanimali so nas njihovi bralni interesi, bralne navade, poznavanje pomena branja, bralna motivacija ter kako jih k branju spodbujajo starši in učitelji. Ugotavljali smo tudi, koliko učencev bere za bralno značko in kako pogosto obiskujejo šolsko knjižnico. Rezultati so pokazali, da večina učencev rada bere, a bralni interes in pogostost branja s starostjo upada, da dekleta raje berejo kot fantje, da učno boljši učenci raje berejo kot učno slabši in da pri učencih višjih razredov upada zanimanje za leposlovje. Večina učencev se zaveda pomena branja za širjenje besednega zaklada in učno uspešnost, manj pa je takih, ki se zavedajo ostalih pozitivnih učinkov branja. Učenci nižjih razredov so večinoma notranje motivirani za branje, učenci višjih razredov pa zunanje. Starši otroke spodbujajo k branju, prav tako tudi učitelji, ki poudarjajo pomen branja in v razredu skoraj vsako umetnostno besedilo berejo na glas. Večina učencev bere za bralno značko, pri kateri jim je najbolj všeč, da si lahko sami izbirajo knjige za branje. Učenci, kateri radi berejo, pogosteje obiščejo šolsko knjižnico, ki jo obiščejo večinoma zato, ker imajo tam na izbiro dovolj raznolikega bralnega gradiva.
Keywords: branje, vrste branja, pomen branja, bralni razvoj, bralna pismenost, bralna motivacija.
Published: 04.07.2011; Views: 6082; Downloads: 934
.pdf Full text (1,75 MB)

5.
KNJIŽEVNA VZGOJA V ODDELKU PRVEGA STAROSTNEGA OBDOBJA PREDŠOLSKIH OTROK
Manja Čamer, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V ospredju diplomskega dela je književna vzgoja v vrtcu od teoretičnih izhodišč pa do prezentacije posameznih književnih vsebin otrokom. Usmerjenost dela je v oddelek prvega starostnega obdobja predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je predstavitev konkretnih književnih del in povezovanje z dejavnostmi iz vseh področji kurikuluma, se pri izboru opreti na kriterije kakovosti in s tem spodbujati otrokov govorni razvoj. Opisana sta bralni in govorni razvoj otroka, predstavljen je pomen branja odraslih, pomen branja v vrtcu ter tudi pomen samega izbora bralnega gradiva, ki največkrat izhaja iz vzgojiteljeve izbire. Izbor bralnega gradiva je opredeljen preko kriterijev kakovosti, ki so lahko vzgojiteljici v pomoč. Slikanica, kot oblika, je predstavljena bolj podrobno, saj je v prvem starostnem obdobju otrok prav ta oblika del največkrat predstavljena otrokom. V praktičnem delu je opisanih deset različnih umetnostnih besedil, tako tujih avtorjev kot tudi slovenskih. Slikanice se razlikujejo tako vsebinsko, kot oblikovno, predvsem pa so predstavjena novejša in kakovostna besedila. Vsebine, s katerimi so besedila povezana, se navezujejo na področja dejavnosti po Kurikulumu za vrtce, dejavnosti pa se lahko prilagajajo posamezni skupini in so podane bolj kot usmerjanje pri delu, ne pa kot strogo navodilo. Vsaka vzgojiteljica jih lahko uporabi kot idejo, seveda pa dejavnosti prilagaja skupini otrok, v kateri bo dejavnost oz. določeno besedilo predstavljeno.
Keywords: književna vzgoja, bralni razvoj otroka, govorni razvoj otroka, bralno gradivo, prvo starostno obdobje predšolskih otrok, kurikulum.
Published: 05.12.2011; Views: 3847; Downloads: 730
.pdf Full text (2,08 MB)

6.
BRANJE IN BRALNA MOTIVACIJA V SREDNJI ŠOLI
Tea Hrnčič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo branje, ki je pomembno za posameznikovo osebnostno rast in pomeni pot do vseživljenjskega znanja. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu opredelimo branje in vrste branja ter predstavimo bralno pismenost in bralni razvoj. V nadaljevanju opredelimo bralno motivacijo ter prvine notranje in zunanje motivacije. Predstavimo tudi povezanost bralne motivacije z učno/bralno uspešnostjo in motivacijo za branje glede na starost in spol dijakov, dijakinj. V teoriji govorimo tudi o razvijanju bralne motivacije v srednji šoli in predstavimo še branje pri urah slovenščine po učnem načrtu. Nato opišemo načine spodbujanja branja oz. motivacije za branje v domačem bralnem okolju, predšolskih vzgojnovarstvenih ustanovah, šolah, šolskih in splošnih knjižnicah ter knjigarnah. Zanima nas tudi vpliv medijev in vrstnikov na branje mladih. V drugem, empiričnem delu smo izvedli raziskavo z anketnim vprašalnikom v gimnaziji med dijaki in dijakinjami vseh štirih letnikov. Zanimali so nas njihovi bralni interesi in navade, poznavanje samega pomena branja, kako pogosto in kaj sploh radi berejo, kakšna je njihova motivacija za branje in kako jih k branju spodbujajo starši in profesorji. Rezultati so nam pokazali, da večina mladih rada bere in da najraje berejo leposlovje (romane, pesmi, povesti ...), stripe, poučne revije, knjige. Razveseljujoč je podatek, da jih največ bere zato, ker ob branju uživajo in se sprostijo, kar kaže na notranjo motiviranost le-teh za branje. Še vedno je preveč mladih, ki so za branje zunanje motivirani, to pomeni, da berejo zato, ker morajo brati za šolo in da jih starši, profesorji pohvalijo in dobijo nagrado (priznanje ...). Večina anketiranih se zaveda, da je branje pomembno zaradi širjenja besednega zaklada in učne uspešnosti. Dobro je tudi, da se dijaki/-nje zavedajo, da branje tudi širi njihov besedni zaklad. Pri izbiranju knjig za branje se večina zanese kar sama nase, pri izboru pa jim svetujejo še prijatelji, sošolci, profesorica, knjižničarka in starši, sorodniki. Profesorji mlade spodbujajo k branju tako, da poudarjajo pomen branja ali svetujejo pri izboru knjige in jim pustijo, da si knjigo tudi sami izberejo.
Keywords: Branje, vrste branja, bralni razvoj, bralna motivacija, srednja šola.
Published: 08.01.2014; Views: 1604; Downloads: 199
.pdf Full text (1,20 MB)

7.
O miselni shemi za recepcijo pravljice v predoperativnem in operativnem obdobju otrokovega bralnega razvoja
Metka Kordigel Aberšek, Mateja Šega, 2001, original scientific article

Abstract: The article presents the results of a part of an empirical study which explored the presence of the cognitive scheme 'fairy-tale' in children at the pre-operational and operational stages of their personality development, and of their awareness of the presence of a cognitive scheme. Additionally, a qualitative analysis of the fairy-tale cognitive scheme was carried out. The experiment was done in the Department of Elementary Education at the Faculty of Education in Maribor. Its purpose was to test the adequacy of the approximative literary-reception objectives in the chapter Literary Genres and Subgenres - Prose of the nine-year primary school curriculum. The curriculum builds on the expectation that a mere naming of a literary (sub)genre will triger off recall of relevant literary aesthetic experience even before the reading of a text or at least when the child has read/ heard a few introductory sentences
Keywords: književna vzgoja, predšolski otroci, recepcija pravljice, bralni razvoj
Published: 10.07.2015; Views: 525; Downloads: 31
URL Link to full text

8.
Razvijanje komunikacijske kompetence in funkcionalne pismenosti na populaciji otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju z metodami recepcijske didaktike
Ana Koritnik, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Predmet proučevanja pričujoče doktorske disertacije je razvijanje komunikacijske kompetence in funkcionalne pismenosti pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki izkazujejo zaostanek v jezikovnem in bralnem razvoju, z metodami recepcijske didaktike, ki izhajajo iz manj zahtevnih nejezikovnih semiotičnih funkcij: odloženega posnemanja, simbolne igre, igre vlog, notranjih slik …, z uporabo IKT – elektronske prezentacije mladinske literarne slikanice (tj. sočasnim zaznavanjem besedilnega in slikovnega dela slikanice), kot primerne in privlačne metode za to populacijo otrok. Doktorska disertacija ima dva dela. Prvi del (teoretični del) prinaša ustvarjalno sintezo dosedanjih znanstvenih spoznanj o otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V prvih dveh poglavjih so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami in otroci z motnjami v duševnem razvoju kot ena od skupin otrok s posebnimi potrebami. Opisani so vzgojno-izobraževalni programi za te otroke, poudarja se pomen integracije in inkluzije, podane pa so tudi smernice za poučevanje otrok z motnjami v duševnem razvoju in prilagoditve, ki jih ti otroci potrebujejo pri pouku. V nadaljevanju so opisane značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju, sledi pa še kratek pregled različnih motenj. V naslednjih dveh poglavjih je podan izčrpen pregled jezikovnega in bralnega razvoja pri otrocih splošne populacije in pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Teoretične ugotovitve so podprte z domačimi in tujimi raziskavami, posebej pa so opredeljeni tudi dejavniki, ki vplivajo na jezikovni in bralni razvoj. V posebnem podpoglavju je izpostavljen pomen pismenosti 21. stoletja, ki je ključna tudi za otroke z motnjami v duševnem razvoju. Naslednje poglavje opisuje recepcijski razvoj s poudarkom na estetiki recepcije, razvijanju otrokove recepcijske zmožnosti in recepcijskem razvoju otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Vključeno je podpoglavje, ki teoretično dokazuje povezavo in soodvisnost med literarnorecepcijskim in jezikovnim razvojem. Nato je opisan razvit in preverjen komunikacijski model književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju omogoča pristno literarnoestetsko doživetje in tako posledično ugodno vpliva na njihovo jezikovno kompetenco. Drugi del disertacije predstavlja empirično raziskavo z obliko eksperimentalne študije primera – na vzorcu petih otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, v obdobju dvanajstih mesecev, kjer se je sistematično z uporabo komunikacijskega modela književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju kot eksperimentalnega faktorja poleg recepcijske kompetence razvijalo komunikacijsko kompetenco in funkcionalno pismenost teh otrok. Podatki so pridobljeni s prevzetimi in prirejenimi (delno ali v celoti) merskimi instrumenti: Action Picture Test(-om), testom za ocenjevanje govornega izražanja, ocenjevalno shemo bralnih zmožnosti otrok, lestvico obnašanja (slednja za spremljanje vedenja otrok v času preverjanja učinkov eksperimenta), in prek sprotnih evalvacij ob koncu posamezne didaktične enote. Podatki so bili nato kvalitativno obdelani, rezultati pa potrjujejo vse zastavljene hipoteze o jezikovnem, bralnem in recepcijskem napredku.
Keywords: komunikacijska kompetenca, recepcijska kompetenca, jezikovni razvoj, bralni razvoj, recepcijski razvoj, otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, recepcija literature, mladinska literarna slikanica
Published: 17.04.2019; Views: 575; Downloads: 100
.pdf Full text (3,88 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica