Search the digital library catalog

Abstract: V zadnjih letih vse več raziskav opozarja na upad bralne pismenosti pri otrocih, kar številni povezujejo z razširjeno uporabo zaslonskih tehnologij. Zasloni so postali nepogrešljiv del življenja otrok in mladostnikov. Otroci so že zgodaj izpostavljeni različnim oblikam zaslonov, kar odpira vprašanja o njihovem vplivu na razvoj bralne pismenosti. Namen magistrskega dela je bil raziskati povezavo med izpostavljenostjo zaslonskim tehnologijam in bralno pismenostjo učencev od 1. do 5. razreda osnovne šole. V raziskavi je bila uporabljena kombinacija kvantitativne in kvalitativne metode, pri čemer so bili podatki zbrani s preizkusom bralnega razumevanja za učence, anketnim vprašalnikom za starše ter polstrukturiranimi intervjuji z učitelji in učenci. Rezultati kažejo določene trende, ki nakazujejo povezavo med pogostostjo in načinom uporabe zaslonov ter uspešnostjo pri bralnih nalogah. Starši, ki dosledno omejujejo uporabo zaslonov otrokom, so dosegali višje rezultate, medtem ko so otroci z raznovrstno uporabo naprav dosegli nižjo raven bralne pismenosti. Večina učencev se zaveda, da zasloni vzamejo čas za branje, obenem pa poročajo o utrujenosti in slabši koncentraciji po dolgotrajni uporabi naprav. Učitelji poudarjajo pomen uravnotežene uporabe zaslonov ter zgodnje spodbude k branju. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju vplivov zaslonov in poudarjajo pomen celostnega pristopa k razvoju bralne pismenosti.
Keywords: bralna pismenost, zaslonska tehnologija, učenci, bralno razumevanje
Published in DKUM: 05.09.2025; Views: 0; Downloads: 38
Full text (2,76 MB)

Abstract: V prispevku pišemo o bralni kulturi in branju kot vrednoti v slovenskem prostoru, pri čemer so teoretični razmisleki podprti z empiričnimi izsledki tujih in domačih psiholoških in vzgojno-izobraževalnih študij o bralni kulturi. S psihološkega vidika poskušamo odgovoriti na vprašanja, kaj je bralna kultura in kateri so njeni elementi, kdaj branje lahko postane vrednota in katere so ovire pri razvoju bralne kulture. Na ta vprašanja odgovarjamo s perspektive družinskega in šolskega okolja ter nakazujemo nekatere možnosti spoprijemanja z ovirami, predvsem z vidika vloge družine in šole oz. učiteljev, kot jih nakazuje tudi Nacionalna strategija razvoja bralne pismenosti.
Keywords: bralna kultura, razvijanje bralne kulture, družina, šola, učitelji, izobraževanje učiteljev, branje, pedagoška psihologija, bralna pismenost
Published in DKUM: 02.07.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (328,80 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Bralna pismenost se razvija v celotnem človekovem življenju, še posebej intenzivno pa v času izobraževanja. Med ključnimi dejavniki za razvijanje bralnih kompetenc in bralne kulture pri otrocih ter mladih je odrasli, ki spremlja njihov razvoj in je bralni zgled. V prvi vrsti so to starši in skrbniki, a s(m)o tudi strokovni delavci v izobraževalni in knjižnični dejavnosti izredno pomembni spodbujevalci bralnih navad otrok, učencev, dijakov, študentov in drugih odraslih v izobraževalnem procesu. V projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah smo se posvetili proučevanju in vrednotenju pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževanju in knjižnicah. Projekt traja 24 mesecev (od oktobra 2023 do septembra 2025), v njem pa sodeluje 17 raziskovalcev s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Keywords: bralna pismenost, bralne navade pedagoških delavcev, bralne navade knjižničarjev, pogostost branja, kakovost bralnih gradiv
Published in DKUM: 12.05.2025; Views: 0; Downloads: 89
Full text (92,88 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Bralna pismenost otrok je v današnjem svetu zelo pomembna za uspešno vključevanje in delovanje v sodobni družbi. Za otroke priseljence, ki se v novem okolju soočajo s kulturnimi in z jezikovnimi izzivi, je razvoj teh spretnosti še posebej zahteven. Velika preizkušnja je tudi za strokovne delavce v šolah, ki na različne načine in z različnimi metodami poskušajo pomagati tem otrokom. Eden izmed teh načinov, ki sicer v praksi še ni bil preverjen, je terapija s psi. Prisotnost psa ima veliko pozitivnih učinkov, zato nas je v magistrskem delu zanimalo, ali njegova prisotnost z izvajanjem programa R.E.A.D. vpliva na bralno pismenost otrok priseljencev. S pomočjo društva Tačke pomagačke smo opazovali glasno branje dveh učenk priseljenk ob prisotnosti psa terapevta in preverjali stanje gradnikov bralne pismenosti, med drugim tudi bralno motivacijo. Za dodaten vpogled v stanje smo izvedli tudi intervju z vodnico psa terapevta in s strokovno delavko šole. Skozi raziskovanje smo podrobno spoznali vsako komponento bralne pismenosti in na podlagi tega v empiričnem delu oblikovali merske instrumente za opazovanje. Deklici sta skozi branje literarnega dela Andreja E. Skubica ob prisotnosti psa terapevta izboljšali glasno branje in odnos ter motivacijo do branja.
Keywords: bralna pismenost, bralna motivacija, otroci priseljenci, pes terapevt, program R.E.A.D
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 63
Full text (2,18 MB)

Abstract: Doktorska disertacija obravnava večplastno in interdisciplinarno tematiko, skozi katero se prepletajo štiri med seboj povezana področja, in sicer otroška in mladinska književnost, bralna pismenost, literarne priredbe ter govorno-jezikovne motnje (GJM). Disertacija je razdeljena na tri dele. Prvi del predstavlja uvod z analizo obravnavanega problema. Drugi del predstavljajo teoretična izhodišča, v katerih so opredeljena in opisana posamezna tematska področja. Najprej je predstavljena teorija otroške in mladinske književnosti. Analizirani sta mladinski literarni besedili, ki sta bili izbrani za raziskavo, to sta umetna pripovedka Frana Levstika Martin Krpan z Vrha in mladinska povest Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo. Nato so predstavljeni pogledi na bralno pismenost in njene gradnike, pri čemer je največji poudarek na branju literarnih besedil pri učencih z GJM. Temu sledijo pogledi na teorijo literarnih priredb s poudarkom na priredbah, namenjenih osebam s posebnimi potrebami, pri čemer sta natančneje opisani prirejanje besedil v lahko branje in prirejanje v preprosti jezik. Nazadnje so predstavljene govorno-jezikovne motnje, značilnosti posameznikov s temi motnjami, njihov vzgojno-izobraževalni proces ter težave, ki se pri učencih s temi motnjami pojavljajo na področju branja. Tretji del disertacije predstavlja empirični del, v katerem je opisana kvalitativna študija primera, v katero je bilo vključenih petdeset učencev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki se šolajo v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. S študijo primera sta bili preverjani branje in razumevanje dveh mladinskih literarnih besedil pri obravnavani populaciji učencev. Za izvedbo raziskave sta bili izbrani besedili, ki sta za mlade bralce vsebinsko zanimivi, a sta zaradi jezikovnih in slogovnih posebnosti za učence z GJM zelo težko berljivi. Obe besedili sta bili v namen raziskave v celoti prirejeni v lahko branje. Odlomek iz vsakega od besedil pa je bil prirejen tudi v preprosti jezik. Rezultati raziskave in njihova interpretacija so predstavljeni za vsako obravnavano literarno besedilo posebej. Najprej so opisani postopki prirejanja besedil. Temu sledi opis obravnave obeh besedil v petih fazah, skozi katere so ju učenci brali v različnih oblikah. Po vsaki fazi je bilo izvedeno preverjanje razumevanja z intervjuji oziroma z vprašalniki. V prvi fazi obravnave so učenci prebrali začetna odlomka izvirnih besedil, v drugi fazi so brali vsebinsko enaka odlomka v lahkem branju, v tretji fazi so učenci prebrali celotni besedili v lahkem branju, v četrti fazi so brali odlomka v preprostem jeziku, v zadnji, peti fazi pa so učenci ponovno brali odlomek iz izvirnega besedila, ki pa ni bil enak odlomkom, ki so jih brali v preteklih fazah. Rezultati raziskave so potrdili zastavljene teze, da lahko s prirejenimi literarnimi besedili učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo in/ali olajšamo doseganje učnih ciljev književnega pouka. Prav tako lahko z različnimi stopnjami priredb učence z govorno-jezikovnimi motnjami postopoma pripravimo na branje zahtevnejših izvirnih literarnih besedil. S priredbami mladinskih literarnih besedil v laže berljive oblike učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo literarnoestetsko doživljanje njihovi starosti oziroma razvojni stopnji primernih besedil, za kar so sicer pogosto prikrajšani. Z vprašalnikom bralne motivacije (po Pečjak 2006) je bila testirana tudi bralna motivacija sodelujočih učencev pred začetkom in ob koncu raziskave. Rezultati tega dela raziskave so potrdili tezo, da se lahko ob ustreznih postopnih pristopih k branju literarnih besedil poveča bralna motivacija učencev z govorno-jezikovnimi motnjami.
Keywords: otroška in mladinska književnost, govorno-jezikovne motnje, lahko branje, preprosti jezik, priredbe literarnih del, bralna pismenost
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 82; Downloads: 135
Full text (5,88 MB)