| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
BOSSING V TEORIJI IN PRAKSI
Tina Šmid Zajc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V času globalizacije, finančne in gospodarske krize je nasilja vseh vrst vse več. Nasilje se je, zaradi tempa življenja, ki ga živimo , razširil ne le iz ulic, temveč tudi iz družin, na delovna mesta. Pojavljati se je pričel v najbolj prefinjeni ter potuhnjeni obliki, ki jo sploh poznamo. Iz pojava nove oblike nasilja, ki ga imenujemo mobing, se je razkrila sodobna oblika nasilja, imenovanega bossing. Bossing je zelo škodljivo ter kaznivo dejanje, ki ga izvaja vodja ali šef nad svojim podrejenim. Napadeni je izpostavljen sistematičnem in dlje trajajočim napadom s strani nadrejenega. Te vrste dejanja se odražajo v vedno več konfliktnih situacijah, stresu pri zaposlenih, povečani fluktuaciji, nezadovoljstvu, zmanjšani storilnosti, čustveni izčrpanosti itd., kar se posledično odraža na uspešnosti organizacije. Med pisanjem diplomske naloge sem ugotovila, da se bossing v praksi ne pojavlja tako pogosto, kot je to morda čutiti. Kadar pa se ga izvaja, so najpogostejši vzroki za pojav bossinga slaba organizacija dela in slab stil vodenja. Zaradi slabe organizacije in nepravilnega stila vodenja se vsakodnevni konflikti ne rešujejo sproti. Izogibanje reševanju konfliktov ali reševanje konfliktov na nepravi način lahko pripelje do pojava bossinga. V raziskavi smo ugotovili, da skoraj polovica anketiranih s svojim vodjo rešujejo konflikte le občasno. Pojav bossinga se v podjetju lahko opazi s spremenjenim stanjem v podjetju. Ugotovili smo, da anketirani najbolj pogosto opažajo kot spremenjeno stanje v podjetju to, da jih je vodja močno obremenil z delom. Najpogostejša oblika napadalnega vedenja s strani vodje je seganje v besedo, kar na prvi pogled ni tako huda oblika bossinga, vendar smo z raziskavo ugotovili, da so za vse žrtve bossinga posledice enako hude. Posledice se na začetku kažejo kot splošna preutrujenost, razdražljivost, slabe odločitve pri delu ter napake pri delu. Posledice bossinga se postopno lahko oblikujejo do najhujše oblike; to je huda depresija in poskus samomora. Kot najboljši predlog za preprečitev bossinga je po moji oceni na podlagi raziskave drugačna organizacija dela in drugačen način vodenja.
Keywords: Mobing, bossing, nadrejeni, podrejeni, način vodenja.
Published: 12.04.2010; Views: 3218; Downloads: 290
.pdf Full text (1,89 MB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica