Search the digital library catalog

Abstract: Finančne panike in krize so se pojavljale že skozi zgodovino, vendar pa so se v 17. stoletju z vedno večjimi vplivi centralne banke te samo stopnjevale. Že tekom 18. in 19. stoletja so finančni mehurčki postajali vedno večji in kompleksnejši, saj so vlade s posegi v trg povzročile večja izkrivljanja, ki so vodila do neželenih posledic. Prav tako se je s pojavom prve finančne krize v Sveto rimskem cesarstvu začela doba finančnih mehurčkov, ki so sčasoma postajali vedno bolj intenzivni. Šele v 18. stoletju so se kot posledica čim večjih vplivov centralnih bank na gospodarstvo panike začele pojavljati ciklično in so s tem povzročile nasprotne iniciative pri ljudeh, te pa so vplivale na nastanek mehurčkov, ki so nato s pokom povzročili strašne posledice na gospodarstvu. Čeprav centralne banke niso bile edine, ki so prispevale k finančnim zlomom, so pa igrale kar pomembno vlogo. V 19. stoletju se je k polnjenju mehurčkov pridružila še vlada. Predvsem z različno zakonodajo, ki je imela neželene učinke in je pripomogla k resnosti finančnih težav analiziranih držav. Menimo pa, da bi lahko preprečili resnost in intenzivnost panik ter recesij tako, da bi omejili oziroma ukinili centralno banko, ki te mehurčke ustvarja. Že skozi zgodovino so centralne banke s svojo politiko enostavnega denarja (easy money) povzročile gospodarske ekspanzije, ki so nato privedle do buma in na koncu do finančnega zloma. Prav tako pa menimo, da se iz preteklih panik nismo nič naučili, saj ponavljamo iste napake. To je bilo najbolj opazno pri zadnji paniki leta 2008. Da bi zmanjšali intenzivnost panik, predlagamo, da se centralne banke in vlade več ne vmešavajo v gospodarstvo in v primeru recesij ne uporabljajo stimulacijskih programov, ampak pustijo gospodarstvo, da samo okreva. Zato tudi po zadnji recesiji pravega okrevanja ni bilo, ker sta tako banka kot vlada preprečili stečaj bank s slabim finančnim stanjem, kar je slabo vplivalo na okrevanje, ki ga še danes ni.
Keywords: magistrska dela, finančna panika, recesija, finančna kriza, borzni zlom, centralna banka
Published in DKUM: 19.03.2020; Views: 1009; Downloads: 80
Full text (935,34 KB)

Abstract: Danes se je iz nepremičninske krize v ZDA razvila globalna finančna kriza, le-ta pa poglablja gospodarsko recesijo kar v gospodarsko krizo, le da se večina ljudi tega še ne zaveda. Ob koncu leta 2007 so vodilni evropski in svetovni borzni indeksi dosegli vrhove. Po objavi negativnih informacij finančnega sektorja je sledil strm upad vrednosti vseh borznih indeksov. Za umiritev posledic finančne krize je posredovala ameriška centralna banka z zniževanjem ključne obrestne mere, čemur so sledile centralne banke vseh pomembnih svetovnih gospodarstev. Z objavo stečaja ene izmed največjih investicijskih bank Lehman Brothers v sredini septembra se je začela ponovna polomija na svetovnih borzah. Svetovni borzni indeksi so tako zabeležili ekstremne enodnevne padce. Ob koncu septembra so v Ameriki objavili program reševanja finančne krize, vreden kar 700 milijard dolarjev. Večina svetovnih indeksov je v enem letu v povprečju izgubila 40 odstotkov svoje vrednosti. Nivoji izrped enega leta se nam danes zdijo kakor pravljica. Združene države Amerike, kjer je epicenter krize, so v središču težke recesije, ki se odraža v zastoju na posojilnem trgu, strmem padcu cen nepremičnin in delnic ter visoki negotovosti. Vse članice evrskega področja beležijo negativno stopnjo rasti, hkrati pa je prišlo do povečanja brezposelnosti, posojilnega krča, odpisov bank itd. Težko in negotovo obdobje, v katerem se nahajamo, zahteva učinkovite ukrepe tako na finančni kot na makroekonomski strani. Na slovenskem borznem trgu se je odziv na svetovno krizo kazal z zamikom. To pomeni, da je bil prvi upad tečajev zabeležen proti koncu januarja 2008. Ob primerjavi Slovenije z ostalimi razvitimi trgi lahko rečemo, da tečaji odražajo relativno slabo likvidnost slovenskega trga. Dogodki, ki so se vrstili v drugi polovici leta 2008, kot so stečaj Lehman Brothers, prenosi številnih finančnih družb pod državno okrilje, paketi državnih pomoči, prenos finančne krize v realni sektor ipd., so za vse vlagatelje predstavljali veliko oviro pri novih vlaganjih v finančne instrumente, saj se je tržno tveganje zelo izredno povečalo. Ali smo že dosegli dno krize, kdaj se bo kriza končala in kakšne bodo posledice lahko le ugibamo. Sedaj svetovno gospodarstvo čaka naporna pot vzpostavljanja novega ravnovesja, predvsem pa novega finančnega reda, večje transparentnosti in bolj poostrenega nadzora na vseh področjih.
Keywords: trg vrednostnih papirjev, borzni indeks, delnica, borzni zlom, globalna finančna kriza, recesija.
Published in DKUM: 27.11.2009; Views: 3104; Downloads: 505
Full text (494,79 KB)